Slovenski biografski leksikon

Megušar Franc, biolog, r. 8. dec. 1876 v Kamni Gorici na Gor., padel 3. avg. 1916 pri Rudki Mirinski kot avstr. kadetski aspirant. Osn. šolo je obiskoval doma in v Radovljici, 1889–97 je bil na I. drž. gimn. v Lj., nato se na Dunaju vpisal na jurid. fak., pa delal pri geometru Janši in notarju dr. Schmidingerju v Kamniku. Kmalu je prestopil na filoz. fak. in se posvetil naravoslovnemu študiju. Že 1902 je zaprosil za delovno mesto pri zoološki postaji v Trstu, a njegova prošnja je bila radi pomanjkanja budžetskih sredstev brez uspeha, vendar je 1903 delal na tej postaji. Ist. l. je dobil delovno mesto na biološkem poskusnem zavodu (Biolog. Versuchsanstalt), poznejšem Vivariju, v Pratru na Dunaju, kjer je 1904 sprejel ponujeno mu asistentsko mesto. Naslednje leto je bil promoviran za dr. phil. z disertacijo Über die Anatomie des weibl. Genitalorganes bei Hydrophilus piceus L. (obj. na Dunaju 1907). V prostem času je nekako 5 let poučeval na zasebni vojni pripravnici Vrtel naravoslovje, pa tudi humanistične predmete, in na Art. Spenederja zasebni realki s pravico javnosti kemijo in fiziko. Od srede 1913, ko je zapustil Vivarij, je dolgo brez uspeha iskal službe; o novem letu 1915 je dobil mesto na Kmet. preskuševališču v Gorici, kjer je ostal pol leta, dokler ga niso poklicali v vojaško službo. — M. se je v svojem znanstvenem delu takoj v začetku pridružil eksperimentalni biološki struji (razvojna mehanika, Roux). Kot znanstvenik je bil pedantično strog tako pri eksperimentiranju kakor v podajanju doseženih izsledkov (prva publikacija 1902). To mu je pridobilo ugled in priznanje, a vprav ta brezobzirnost do sebe in do tovarišev v Vivariju je dovedla do konflikta z vodstvom. Zato 1912, ko je dun. Akademija znanosti hotela prevzeti biološki zavod, M.-ja niso predložili za prevzem in mu naposled službo odpovedali. Službo bi bil lahko obdržal, ako bi bil sprejel pogoje, ki so prav za prav merili na to, da ne kontrolira znanstvenega dela svojih tovarišev v zavodu. Ko je jun. 1913 zapustil Vivarij, je v svoje skromno stanovanje premestil nekaj svojih poskusov, pri katerih mu je pomagala njegova soproga Minka (u. 1931 v Gorjah pri Bledu); rezultat tega dela je njegova razprava o premenjavi barve pri malem klenu. — M. je predaval na raznih znanstvenih kongresih. Preiskal je mnoge domače podzemske jame in njih favno. V Gorici je v Primorskem gospodarju napisal tudi nekaj slov. razprav. — Naivažnejša M.-jeva dela poleg že navedene disertacije so: Vorläufige Mitteilungen über die Resultate der Untersuchungen am weibl. Geschlechtsorgan des Hydrophilus piceus, Zoolog. Anzeiger XXV (1902) N. 679; Einflul3 abnormaler Gravitationswirkung auf die Embryonalentwicklung bei Hydrophilus aterrimus Eschtz, Archiv f. Entwicklungsmechanik d. Organismen XXII (1906); Über den Ausfärbungsprozeß bei den Käfern, Zentralbl. f. Physiologie XX (1906) N. 9; Bastardierung zw. Hydrophilus piceus L. u. Hydrophilus aterrimus Eschtz, Zentralbl. f. Physiol. XXI (1907) N. 8; Regeneration der Tentakel u. des Auges bei der Spitzschlammschnecke (Limnea stagnalis L.), Arch. f. Entwicklungsmech. d. Org. XXV (1907); Regeneration des Caudalhornes bei der Seidenspinnerraupe (Bombyx mori L.), ibid.; Die Regeneration der Coleopteren, ibid.; Versuche a. d. Augen der Winkerkrabbe, Zentralbl. f. Physiol. XXII (1908) N. 9; Das lebende Material u. seine Pflege, Zeitschr. f. biolog. Technik u. Methodik I (1909); Lebensgeschichte der Hydrophiliden, Verhandl. d. k. k. Zoolog.-bot. Gesellschaft in Wien 1909; Künstl. Form- u. Farbenveränderung bei Gryllus, VIII. internat. Physiologenkongreß 1910; Regeneration der Fang-, Schreitu. Sprungbeine bei den Aufzucht von Orthopteren, Arch. f. Entwicklungsmech. d. Org. XXIX (1910); Pflege u. Haltung der Tiere des Süßwassers in Przibrams Biolog. Versuchsanst. in Wien, Zeitschr. f. biol. Technik u. Meth. 1910; Pflege u. Haltung der wirbellosen Tiere, ibid.; Futterzuchten, ibid.; Über Beschaffung, Haltung u. Züchtung jener Tiere u. Pflanzen, welche bei Führung zoolog. Experimente, insbes. mit wirbellosen u. niederen Wirbeltieren des Binnenlandes u. der Binnenwässer, als Futtermittel am häufigsten benötigt werden, ibid.; Wachstummessungen an Sphodromantis binoculata Burm. I. Länge u. Maße (Zugl.: Aufzucht, Regeneration u. Farbenwechsel der Gottesanbeterinnen, IV. Mitteil.), Arch. f. Entwicklungsmech. d. Org. XXXIV (1912), obdel. s Przibramom; Einige Bemerkungen zur Frage der Nutzbarmachung der Abwässer, Österr. Fischerei-Zg X (1913); Oekologische Studien an Höhlentieren, Carn. 1914 (izsledki predloženi Akad. znan. na Dunaju); O barvi in njeni premenjavi pri malem klenu (Phoxinus laevis L. Ag.), GMDS IV—VI (1924–5) B (poslov. F. I. Zavrnik). — Prim.: G. Sajovic, Carn. 1916, 276–9 (nekrolog s sliko); isti, LZ 1916, 575; J. Hadži, NE II, 848; F. I. Zavrnik, Dunajski biolog Kamerer in slov. biolog Megušar, ŽiS 1927, št. 13. F. I. Zavrnik.

Zavrnik, Fran Ivan: Megušar, Franc (1876–1916). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi357567/#slovenski-biografski-leksikon (19. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 5. zv. Maas - Mrkun. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1933.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine