Slovenski biografski leksikon

Mačkovšek Janko, gradb. inženjer in nar.-obrambni delavec, r. 12. dec. 1888 v Idriji, višji svetnik pri lj. mestnem gradb. uradu. Osn. šolo je obiskoval v Idriji, realko v Lj. (mat. 1907), 1907–12 študiral na češki vis. tehn. šoli v Pragi, kjer je 1913 naredil inž. izpit; od 1913 je nameščen pri mestnem gradb. uradu v Lj.; 1913–8 je služil v vojski, 1918 bil referent za narodne meje pri Nar. svetu v Lj. in Nar. veću, 1919 ekspert na mirovni konf. v Parizu, član etnografske sekcije pri jugoslov. delegaciji. — Usmeril se je na študij naših etnografskih mejá, propagando nar.-obrambnega dela, organizacijo inž. stanú in urbanistične probleme v zvezi z veliko Lj. — Publikacije: Zadnje in predzadnje štetje na Koroškem, Slov.-nem. meja na Kor. (Slov. Branik 1908); Narodnosti na Reki, Zemljevid dravske doline od Sp. Dravograda do Maribora, število beneških Slov. (ibid. 1909); Važna doba (ibid. 1910); Manjšinsko slovstvo, Slovanski svet — Niederle (ibid. 1911); Obrambna razstava v Lj., Zadnje štetje (ibid. 1912); Mejnik novega razdobja, Volja zmaguje, Za Karavankami (ibid. 1913); Slov. nem. meja na Kor., Par številk s kor. narodnostne meje, Več tehnikov (Omladina 1908/9); Obrambi muzej v Lj., Kočevski otok, Poti k slov. inž. organizaciji (ibid. 1910); Statistika z diagrami (Dij. almanah 1912/3); Zemljevid kočevskega jez. otoka (A. Beg, Slov.-nem. meja na Kočevskem, Lj. 1911); Statistika Slovencev (L. Niederle, Slovanski svet); Jezikovna meja od Spielfelda do Monoštra l. 1844 (LZ 1917); K ljudskemu štetju v Lj. in Mariboru (Njiva 1921/2); Premogovna produkcija v Sloveniji, Železn. zveze med našimi gospodarskimi centri in našim morjem, O našem izvozu, Po semnju, Železn. zveze Slovenije z morjem, Draginjska števila, Gradb. program naših železnic, Industrija Slovenje (NgV 1921–2); Razvoj mesta Lj. l. 1919–29 (Jugoslavija na tehničkom polju 1919–29). Članke nar.-obrambne in tehn. vsebine je objavljal v Dnevu, SN, E, J; 1921–2 urednik NgV. Neobjavljeno je gradivo, prirejeno za Nar. svet in Nar. veće ter gradivo urbanistične vsebine. — M. je tajnik DCM, predsednik lj. sekcije Udruž. jugoslov. inž. in arhit., tajnik gradb. odb. lj.; organiziral je Obrambni muzej, deloma oživotvorjen z Manjšinskim institutom v Lj. — Šifre in psevd.: St. M., J. M., J. Kosec, F. M. — Prim.: I. Zorman, Omladina X. 51. *

Uredništvo: Mačkovšek, Janko (1888–1945). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi337780/#slovenski-biografski-leksikon (27. september 2022). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 5. zv. Maas - Mrkun. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1933.

Primorski slovenski biografski leksikon

Mačkovšek Janko, gradb. inž. in narodno-obrambni delavec, r. 12. dec. 1888 v Idriji, u. 1945 v Dachauu ob epidemiji. Osn. š. v Idriji, realka v Lj. (matura 1907), tehn. vis. šola v Pragi, kjer je 1913 naredil inž. izpit. Od 1913 je bil v službi pri mestnem gradb. uradu v Lj. Od 1913–18 je služil v vojski, 1918 je bil referent za narodne meje pri Nar. svetu v Lj. in pri Nar. veću v Zgbu, 1919 ekspert na mirovni konferenci v Parizu, član etnograf. sekcije pri jsl. delegaciji. Že kot študent na realki se je odlikoval z manjšinskim delom, ki ga je znanstveno izpopolnil v Pragi. Vključil se je v Družbo sv. Cirila in Metoda in bil 1919 izvoljen za tajn. v vodstveni odbor, kjer je uveljavljal svoje znanstvene izkušnje v manjšinskem vprašanju, zlasti na šolskem področju. Spretno jo je izpeljal iz razsula prve svet. vojne, ko je prišla Prim. pod It., ki je zatrla slov. osn. šole, katere je ustanovila in vzdrževala DCM (prim. njegovo tajniško poročilo na 33. glavni skupščini 10. sept. 1922 v KCM). Po smrti Franje Tavčarjeve 1938 jo je M. nasledil kot prvomestnik te družbe, živahno je deloval tudi polit. v JNS. Po smrti voditelja dr. Alb. Kramerja so M. imenovali za preds. 7-članskega direktorija stranke. Ko so Lj. zasedle it. čete, so M. zaprli, ker je bil Primorec in prvomestnik DCM, in šele po daljšem času izpustili. Med vojno so se zbirali njegovi somišljeniki v pisarni DCM in se trudili, da bi olajšali ljudem breme okupacije. Nemci so ga zaprli v gestapovske zapore, nato pa poslali v Dachau. M. je vse življenje študiral slov. etnograf. meje, propagiral narodnoobrambno delo, pomagal pri organizaciji inž. stanu in reševal urbanistične probleme v zvezi z veliko Lj. Ob tem pa je napisal vrsto razprav in člankov: za Slov. Branik: Zadnje in predzadnje štetje na Koroškem, Slov.-nem. meja na Kor. (1908); Narodnosti na Reki, Zemljevid dravske doline od Sp. Dravograda do Mrba, Število beneških Slov. (1909); Važna doba (1910); Manjšinsko slovstvo, Slovan, svet – Niederle (1911); Obrambna razstava v Lj., Zadnje štetje (1912); Mejnik novega razdobja, Volja zmaguje, Za Karavankami (1913); Slov.-nem. meja na Kor., Par številk s kor. narodnostne meje, Več tehnikov (Omladina 1908/09); Obrambni muzej v Lj., Kočevski otok, Poti k slov. inž. organizaciji (tam 1910); Statistika z diagrami (Dijaški almanah 1912/13; Zemljevid kočevskega jezik, otoka (A. Beg, Slov.-nem meja na Kočevskem, Lj. 1911); Statiskika Slovencev (L. Niederle, Slovanski svet); Jezik, meja od Spielfelda do Monoštra l. 1844 (LZ 1917); K ljud. štetju v Lj. in Mrbu (Njiva 1921/22); Premogovna produkcija v Sji, Železn. zveze med našimi gospod. centri in našim morjem, O našem izvozu, Po semnju, Železn. zveze Sje z morjem, Draginjska števila, Gradb. program naših železnic, Industrija Sje (Narodnogosp. vestnik 1921–22); Razvoj mesta Lj. 1. 1919–29 (Jugoslavija na tehničkom polju 1919–29). članke narodnoobrambne in tehn. vsebine je objavljal v Dnevu, SN, E, J. 1921–22 je bil ur. Narodnogospod. vestnika v Lj. Bil je preds. lj. sekcije Udruženja jsl. inž. in arhit., tajn. gradbenega odb. lj.; organiziral je Obrambni muzej na temelju Manjšinskega inštituta v Lj. – Šifre in psev.: St. M., J. M., J. Kosec, F. M.

Prim.: Podatki po SBL II, 4; KCMD 1923; Ladislav L. Bevc, Del mojih spominov okrog let 1944–45, Ing. J. M., Sokolski vestnik, Milwaukee, ZDA, 1981, št. 1, 22.

Jem.

Jevnikar, Martin: Mačkovšek, Janko (1888–1945). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi337780/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (27. september 2022). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 9. snopič Križnič - Martelanc, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1983.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine