Lončar, Dragotin (1876–1954)
Vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Slovenski biografski leksikon

Lončar Dragotin, zgodovinar in politik, r. 5. nov. 1876 na Brdu pri Podpeči (okr. Kamnik), živi v Lj. Študiral je gimnazijo v Lj. (1888–97) in univerzo v Pragi, kjer je bil učenec Masaryka, Drtine in Niederleja (prom. 1902). Služboval je kot profesor v Lj. (1901–3), v Kranju (1903–4), zopet v Lj. (1904–7), Idriji (1907–18), po prevratu zopet v Lj., od dec. 1925 do marca 1927 in od marca 1929 do 1931 šef prosvetne uprave, vmes ravnatelj nar. muzeja, od jeseni 1931 direktor I. drž. realne gimn. v Lj. Sodeloval je pri ustanovitvi ljudsko-izobraževalnega društva Akademije v Lj., bil v Idriji tajnik društva za otroško varstvo in mladinsko skrb, je odbornik znanstvenega društva za humanistične vede in od 1920 predsednik SM. Kot dijak je bil sotrudnik E, Soče, Slov. lista, Delavca, RP, dijaških listov Nove dobe in Glasa v Pragi in izdal s somišljeniki poslanico slov. mladini Kaj hočemo (Lj. 1901), kjer je podal v glavnem Masarykova načela (Naše filozofično stališče nasproti liberalizmu, klerikalizmu in socialni demokraciji), ter prevod Drtinovega spisa Ideali vzgoje. Pozneje je sodeloval zlasti pri revijah Der Weg, LZ, NZ, Vedi, Demokraciji, pri UT, NoZ in politično pri Napreju in Avtonomistu. Razen manjših prispevkov je objavil v NZ številne kulturno- in zgodovinsko-politične članke o sodobnih vprašanjih: Kako je nastalo delavsko vprašanje (NZ 1904), Pomen in naloga socializma v razvoju človeštva (ib.), Napredek in reakcija (NZ 1905), Naša narodna vzgoja (ib.), Volilna reforma (NZ 1906), Obmejni Slovenci in njih politika (ib.), Dva politična programa (ib.), Pomen in naloga slovenske inteligence (ib.), Hrvaško državno pravo in Slovenci (NZ 1912), Avstro-ogrsko vprašanje in Poljaki (NZ 1913), O domovini in naseljevanju južnih Slovanov (NZ 1914), Slovenci v preteklosti (ib.), Masaryk in Marx (ib.), Ob koroškem plebiscitu (NZ 1920), Slovenci in Jugoslovanstvo (NZ 1921) i. dr. Uredil je Dermotovo št. NZ in mu napisal nekrolog (1914), bil 1920/1 sourednik NZ in 1922 urednik NoZ. Pri Vedi je sodeloval s članki Adolf Fischhof(1912), Iz življenjske filozofije Carlylove (1915), z oceno Prijateljevega Kersnika in pri anketi o jugoslovanskem vprašanju. Objavil je pisma iz literarne in politične korespondence Jan. Bleiweisa (NZ 1909–10), Jos. Vošnjaka (ib. 1912) in Janka Serneca (Veda 1914). V program. II. lj. gimn. je objavil spise O gostosti prebivalstva in krajev na Kranjskem (1902), Zemljevid o naseljenosti prebivalstva na Kranjskem (1904) in nekrolog Sim. Rutarju (1903), v RDHV V – VI Dragotin Dežman in slovenstvo. Kot samost. publikacije so izšli: Politično življenje Slovencev (Lj., 1906, 1921²), O šolski reformi (Lj., 1908, ponatis iz UT), Janez Bleiweis in njegova doba (Lj. 1910, ponatis iz ZSM), Slovenci. Načrt slov. socialne zgodovine (Lj. 1911, ponatis iz Niederlejevega Slovanstva), Politika in zgodovina (Lj. 1923), kjer je zbral svoje pomembnejše članke iz 1917–22, Kako je nastalo današnje delavstvo in njegovo gibanje (Lj. 1929), Masaryk ob njegovi osemdesetletnici … Lj. 1930. – L. je izšel iz Masarykove šole, se pridružil socialno-demokratični stranki, bil njen zastopnik v začasnem nar. predstavništvu, ni pa prevzel marksistične filozofije, ki mu je enostranska in materialistična, in smatra za izhodišče novega gospodarskega reda solastništvo, t. j. pretvarjanje zasebno-pravne organizacije v javno-pravno. Zagovarjal je individualnost štirih jugoslovanskih narodov, se pridružil slov. avtonomističnemu gibanju, sestavil besedilo avtonomistične deklaracije slov. kulturnih delavcev (NZ 1921) in prešel. pozneje k Radičevemu kmečko-republikanskemu gibanju. Psevdonimi in šifre: D. L., D. L. Selski, r., Dr. L., Lr. – Slika: ASK 120; IS 1926, št. 31. Pir.

Pirjevec, Avgust: Lončar, Dragotin (1876–1954). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi333776/#slovenski-biografski-leksikon (12. december 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine