Slovenski biografski leksikon

Lavrenčič Ivan, zgodovinar in politik, r. 6. jan. 1857 na Planini pri Vipavi, u. 3. febr. 1930 v Kamniku. Gimn. je dovršil v Lj., 1878–82 študiral bogosl. v Lj., ord. 1881, Od 1882 je služboval kot kaplan v Gor. Logatcu, Postojni, Cerkljah na Gor., odkoder je nekaj časa upravljal župnijo Naklo, in v Kranju. Od maja 1892 do maja 1895 je bil župnik v Boštanju, potem do jul. 1902 župnik in dekan v Šmartnu pri Litiji, kjer je zgradil veliko novo cerkev in prezidal župnišče, od jul. 1902 do smrti župnik in dekan v Kamniku. Tukaj je župno cerkev znotraj in zunaj prenovil (prim. F. Stelè, Umetn. spom. Slov. I, 7 nsl.), ustanovil društvo Kamniški dom, Hranilnico in posojilnico in bil zelo iniciativen obč. odbornik (elektr. razsvetljava). V l. 1908–18 je bil dež. poslanec, izvoljen v splošni kuriji, in v zbornici poročevalec o šolskih zadevah. Razdor v SLS proti koncu vojne in ob prevratu ga je zelo bolel; mislil je le na spravo in slogo, pa se sprva zameril na obe strani. Škof je zaslužnega moža imenoval za častnega kanonika lj. stolnega kapitlja. V mlajših letih je objavil več zgodov. spisov: Krščanstvo pri Slovencih do Cirila in Metoda (N 1881); Brata solunska in Slovenci (N 1881); Rimska stolica zaščitnica blagovestnikov slov. v boju z nem. škofi (N 1881); A. A. Wolf (N 1882, ponatis Lj. 1882); Jurij Grabrijan (N 1882); Tisočletnica smrti papeža Janeza VIII. (N 1882); Govor za 1251etnico rojstva Val. Vodnika (N 1883); Habsburžani, ustanovitelji lj. škofije (Spomenik o 600 letnici začetka habsburške vlade na Slovenskem. MS 1883, 127–38); Andrej baron Winkler (Drobt. XXIV 1890, ponatis Lj. 1890); Zgodovina cerkljanske fare (Lj. 1890). Pozneje je v Lj. škof. listu objavil te-le praktične sestavke: Duhovnik v krajnem in okr. šolskem odboru (1903); Duhovno pastirovanje po mestih in trgih (1907); Navodilo k napovedi pristojbinskega namestka (1911); Navodilo za promemorijo ob kanonični vizitaciji (1911); Varstvo mladoletnih otrok (1916). Pisal je tudi v CG (prim. J. Mantuani, Kazalo spisov …, natisnjenih v CG 1878 do 1926, str. 13). — Prim.: S 1927, št. 146; 1930, št. 28 (s sliko) in št. 30; IS 1930, št. 7, 9; F. Erjavec, Zgod. kat. gibanja na Slov. 267 nsl., toda gl. A. Ušeničnikovo rektifikacijo v Času XXIII (1928/9), 190. Lkn.

Lukman, Franc Ksaver: Lavrenčič, Ivan (1857–1930). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi318854/#slovenski-biografski-leksikon (21. oktober 2021). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932.

Primorski slovenski biografski leksikon

Lavrenčič Ivan, duhovnik, zgodovinar in politik, r. 6. jan. 1857 v kmečki hiši na Planini pri Vipavi, u. 3. febr. 1930 v Kamniku. Gimn. in bogosl. je dovršil v Lj. 1882, posvečen 1881. Od 1882 je bil kpl. v Gor. Logatcu, Postojni, Cerkljah na Gorenjskem, od koder je nekaj časa upravljal Naklo, in v Kranju. Od maja 1892 do maja 1895 je bil žpk v Boštanju, nato do jul. 1902 žpk in dekan v Šmartnem pri Litiji. Tukaj je 1901 zgradil mogočno ž. c. sv. Martina in prezidal župnišče. Od jul. 1902 do smrti je bil žpk in dekan v Kamniku. Tudi tukaj je ž. c. znotraj in zunaj prenovil, pomagal pa je pri gosp. razvoju mesta: ustanovil je društvo Kamniški dom in mu oskrbel lastno hišo, Hranilnico in posojilnico, kot občinski odb. se je zavzel za elektr. razsvetljavo. V letih 1908–18 je bil dež. poslanec, izvoljen v splošni kuriji. V zbornici je bil poročevalec o šol. zadevah. Ko je prišlo proti koncu vojne in ob prevratu do razdora v SLS, je posredoval za spravo in sporazum, zato se je sprva vsem zameril, potem so razumeli njegovo dobro voljo. Škof Jeglič ga je imenoval za zasluge za častnega kanonika lj. stolnega kapitlja. V mlajših letih je objavil več zgod. spisov, najprej v Novicah: Krščanstvo pri Slovencih do Cirila in Metoda, Brata solunska in Slovenci, Rimska stolica zaščitnica blagovestnikov slovenskih v boju z nem. škofi (vse 1881); A. A. Wolf (Kres 1882, ponat. Lj. 1882); Jurij Grabrijan, Tisočletnica smrti papeža Janeza VIII. (N 1882); Govor za 125-letnico rojstva Val. Vodnika (N 1883); Habsburški ustanovniki lj. škofije in zaščitniki katol. vere na Kranjskem (v Spomenik o šeststoletnici začetka habsburške vlade na Slov.; SM 1883); Andrej baron Winkler (Drobt. 1890, ponat. Lj. 1890); Zgodovina cerkljanske fare (Lj. 1890). Pozneje je v lj. škof. listu objavil naslednje praktične sestavke: Duhovnik v krajnem in okrajnem šol. odboru (1903); Duhovno pastirovanje po mestih in trgih (1907); Navodilo k napovedi pristojbinskega namestka (1911); Navodilo za promemorijo ob kanonični vizitaciji (1911); Varstvo mladoletnih otrok (1916). Pisal je tudi v CG.

Prim.: Dr. Fr. Lukman, SBL I, 620 in tam na vedena diter.; KolMD 1931, 110 s sl.; KL Sje II, 181, 184, 284–85.

Jem.

Jevnikar, Martin: Lavrenčič, Ivan (1857–1930). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi318854/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (21. oktober 2021). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 9. snopič Križnič - Martelanc, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1983.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine