Slovenski biografski leksikon

Krajnik Ivan, šolski kartograf, r. 4. sept. 1857 v Solkanu. Normalko, nižjo gimnazijo in prva dva letnika učiteljišča je dovršil v Gorici, mat. v Kopru 1877, l. 1883 napravil izpit za meščanske šole iz slovenščine, zgodovine in zemljepisja. Zaradi sporov s tolminskim okrajnim glavarjem Schaffenhauerjem in iz osebnih razlogov je prosil na Štajersko, kjer je od 1901 služboval na osnovnih šolah pri Sv. Joštu na Kozjaku, Sv. Emi, na Blanci, v Kozjem in Breznem. Upokojen kot nadučitelj živi v Mariboru. V Podmelcu je ustanovil narodno društvo »Zavednost« ter vodil v »Čitalnici« cerkveno in narodno petje. Bil je soustanovitelj in prvi predsednik »Učiteljskega društva za Tolminsko«. Iz metodično-didaktičnih razlogov se je začel že v Podmelcu baviti s kartografijo, z risanjem podmelškega šolskega okoliša. Izgotovitev velikega stenskega zemljevida Tolminskega je preprečila bolezen in premestitev. Glavna kartografska dela pa je izvršil na Štajerskem 1906–22, ko je narisal zadnjim štirim šolam svojega službovanja stenske domoznanske zemljevide. Na bolez. dopustu je 1906 napravil v Gorici stenski zemljevid Kanala in kanalske šolske občine, ki ga je uničila vojna, za marenberško učiteljsko društvo dela zemljevid marenberškega sodnega okraja v merilu 1:20.000. Vsebino njegovih zemljevidov tvori morfološko izrazita, z višinsko stopnjevano barvno skalo, črtkami in izohipsami prikazana plastika terena ter podrobna topo-, oro- in hidrografija. — Prim.: J 1927, 208. Baš.

Baš, Franjo: Krajnik, Ivan (1857–1927). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi299554/#slovenski-biografski-leksikon (23. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932.

Primorski slovenski biografski leksikon

Krajnik Ivan, učitelj, kartograf, r. 4. sept. 1857 v Solkanu, u. 1927 v Mrbu. Normalko, niž. gimn. in prva dva razr. učiteljišča je dovršil v Gor., ostala z maturo v Kopru 1877. 1884 je napravil izpit za mešč. š. iz slov., zgod. in zemlj. Od 1878 do 1898 je učil v Podmelcu, kjer je veliko napravil za kult. in prosvetni napredek. Ustanovil je narodno društvo Zavednost, vodil pev. zbor v Čitalnici in cerkveno petje, soustanovil Učiteljsko društvo za Tolminsko in bil njegov prvi preds. Iz učnih razlogov se je začel že v Podmelcu baviti s kartografijo, z risanjem šolskega okoliša. Zaradi spora s tolminskim okraj. glavarjem Sehaffenhauerjem in iz osebnih razlogov je prosil za premestitev na štajersko, kjer je služboval v raznih krajih in po upokojitvi živel v Mrbu. Zavzemal se je za posodobitev didaktičnih prijemov, njegov glavni prispevek pa je na kartografskem področju. Svoje šole je opremil z geografskimi kartami in stenskimi domoznanskimi zemljevidi. Na bolezenskem dopustu 1906 v Gor. je izdelal stenski zemljevid Kanala in kanalske šolske občine, a ga je uničila prva svet. vojna. Nameraval je izdelati tudi stenski zemljevid Tolminske.

Prim.: F. Baš, SBL I, 550; Vilhar, 79; Šavli, PDk 3. nov. 1977.

S. P.

Pahor, Sergij: Krajnik, Ivan (1857–1927). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi299554/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (23. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič Kacin - Križnar, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine