Kosec, Franc (1843–1924)

Kosec Franc, duhovnik, r. 7. dec. 1843 v Vujskem pri Vodicah na Gor., u. 28. okt. 1924 v Trstu. Ljudsko šolo in gimn. je obiskoval v Lj., teologijo je študiral v Gorici in Trstu. V cerkv. službah je bil od 1867, in sicer do 1870 kaplan in ljudski učitelj v Beršcu, 1871–5 župnik v Klani, 1876–86 župnik v Truškah pri Kopru, 1886–903 župnik v Katinari, od 1903 stolni kanonik v Trstu. Kot dušni pastir je neumorno delal v cerkvi in zunaj cerkve za blagor ljudstva. V Katinari je bil izvoljen v tržaški mestni svet in tako je zastopstvo tega okraja prešlo v slov. roke. Kot kanonik je bil pri ordinarijatu pregledovalec cerkv. računov. K. je napisal tri knjige iz praktične teologije, ki jih je treba upoštevati kot prve poskuse, podati zadevno tvarino v slov. jeziku. To so: Kršč. kat. nravoslovje (Celovec 1879); Spovednik in njegova služba (Trst 1881); Katol. zakonsko pravo z ozirom na drž. avstr. pravice (Lj. 1894). Razen tega je izdal molitvenik Pobožni kristjan (1895). — Prim.: S 1924, št. 254; E 1924, št. 259; Glaser IV, 257. Lkn.

Kosec Franc, duhovnik, verski pisatelj in politik, sin Lovrenca in Marije Kos, r. 7. dec. 1843 v kraju Vujsk v župniji Vodice nad Lj., u. 28. okt. 1924 v Trstu za kapjo na poti v škof. urad; pokopan na katinarskem pokopališču. Osn. š. in gimn. je obiskoval v Lj., bogoslovje tri leta v Gor., eno leto v Trstu. V začetku četrtega letnika je prejel mašniško posvečanje 22. dec. 1866. Od 1867–70 je bil kpl. in učitelj v Brseču pri Opatiji, 1870–71 župni upravitelj v Klani nad Reko, 1871–75 žpk istotam, 1875–86 žpk v Truškah v slov. Istri. 1866–1903 prvi žpk na Katinari (župnija na Katinari je bila ustanovljena 3. febr. 1882). 1903 je bil imenovan za kanonika stolnega kapitlja sv. Justa v Trstu, 1908 prelat in 1911 kanonik sholastik v istem kapitlju. V Trstu je bil zaposlen tudi v škof. uradih kot sodnik pri c. sodišču, eksaminator prosinodalis. cenzor in pregledovalec c. računov. Anton Štemberger, kpl. pri Novem sv. Antonu v Trstu, je 1889 ustanovil Marijino družbo, ki ima danes svoj sedež v ul. Risorta 3, in jo vodil do 1903, ko je moral prisilno iz Trsta. Zaradi voditeljevega odhoda je v Družbi nastalo razburkano ozračje in vodstvo Družbe je prevzel za tri leta F. Kosec. Ta je utrjeval in izpopolnjeval delovanje Družbe ter vpeljal mesečno češčenje sv. Rešnjega telesa. Na Katinari je bil K. izvoljen v trž. mestni svet in tako je zastopstvo tega kraja prišlo v slov. roke. V mestnem svetu je 1898 odločno nastopil v obrambo svojega škofa Šterka, ki so ga obtoževali »slovanskih teženj« (tendenze slavizzatoci della Curia). K. je napisal tri knjige iz praktične teologije, ki jih je treba upoštevati kot prve poskuse, podati zahtevno tvarino v slov. jeziku, in molitvenik. Te so: Krščansko katoliško nravoslovje (Ole 1879); Spovednik in njegova služba (Trst 1881); Katoliško zakonsko pravo z ozirom na državne avstrijske pravice (Lj. 1894); Molitvenik -pobožni kristjan (1895). K. je bil odličen in izobražen duhovnik, narodnjak in mož kremenitega značaja, sposoben in vztrajen, a vedno ponižen in potrpežljiv.

Prim.: NadškALj.; ŠkATrst; FoliumTerg 1894, 95; FoliumTerg 1924, 103–104; Žup. arh. Katinara; SBL I, 530; Resoconto stenografico della IV seduta pubblica del Consiglio della città di Trieste del 17 marzo 1898; Jože Prešeren, Marijina družba Marije Milostljive, Trst 1975, 30–32 s sl.

Škerl