Slovenski biografski leksikon

Koritnik Gregor (Griša), pesnik in prevajatelj, r. 11. marca 1886 v Brišah pri Polhovem Gradcu, živi v Lj. Osnovno šolo je obiskoval v Polhovem Gradcu in lj. Marijanišču, gimn. v Lj. (1898–903) in na Sušaku (1903–7), 1908 je potoval po slovan. jugu, nato študiral na pravni fakulteti v Zagrebu (1908–11, 1. drž. izpit) in v Gradcu (do 1914, 2. in 3. pravni izpit). Med svetovno vojno je bil v službi pri Lj. kreditni banki, Mestni hranilnici v Kamniku in Kmetijski družbi v Lj.; po prevratu je poslušal filozofijo na lj. univerzi in prodajal do 1930 galanterijo pri Zmajskem mostu, v zadnjem času se je posvetil izključno literaturi. Pesniško je začel delovati kot gimnazijec na Sušaku, kjer je tedaj z njim vred študiralo več naših mladih literatov, kakor M. Pugelj, Vit. Jelenc, J. Lavrin. Sodeloval je pri večini naših revij s psevd. Budislav, Helen Helenov (LZ 1903–5, DS 1904), največ pa kot Griša in s pravim imenom (DS 1905–11, LZ 1905–9, DP 1906–11, Slovan 1908–11); v tej dobi je objavil tudi nekaj podlistkov (SN 1905, 1907). L. 1911 je opustil literarno delovanje ter se zopet oglasil 1923, tokrat zlasti s številnimi prigodnicami v naših političnih dnevnikih, med njimi z “Domovino”, ki jo je min. prosvete nagradilo (J 1927, št. 67). Izdal je v samozaložbi pesniški zbirki “Prebujenje” in “Mozaik” (1927), ki pomenita prelom v njegovem pesniškem ustvarjanju: erotično doživetje se je izkristaliziralo pod vplivom raznih modernih, predvsem novoromantičnih elementov. Občutje, ki je bilo v prvi dobi anakreontsko lahko, nedozorelo, se je zdaj zresnilo in poglobilo, iz prigodnic religiozne vsebine udarjajo narahlo narodni motivi; verzi so mu preprosti, brez nakita. V zadnjih letih se je posvetil prevodom iz angleščine. V “Lističu iz angleške lirike” (Lj. 1929) je predložil pesmi iz 25 avtorjev, med njimi Poevega Krokarja; v zbirki “Stare angleške pesmi” (Lj. 1931) je podal kratko antologijo najbolj značilnih narodnih balad. Za mladino je poslovenil knjigo angl. pisateljice Rox Fyleman “Mavrična mačka in druge pravljice” (Lj. 1930), za lj. gledališče je preložil igro Hermona Oulda “Piskač se smeje” (1929), nadalje je prevedel iz angleščine roman Marte Ostenso  “Klic divjih gosi” (Lj. 1931) in Wallaca Lewisa roman iz Kristusovih časov “Ben Hur” (Lj. 1931). Prevod Byronovega  Kajna je ostal v rokopisu. — Prim.: J 1927, št. 67.; J. Puntar, S 1927, št. 77; Gledališki list 31. maja 1929. Šr.

Šlebinger, Janko: Koritnik, Gregor (1886–1967). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi290007/#slovenski-biografski-leksikon (21. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine