Slovenski biografski leksikon

Komac Andrej, p. d. Mota, gorski vodnik, r. 6. jun. 1853 v Trenti na Logu, u. 10. dec. 1908 na Hudi ravni blizu Vršiča ob poti v Kranjsko Goro nenadne smrti, skoro gotovo za srčno kapjo. Nad 20 let je bil osebni vodnik J. Kugyja, ž njim prehodil in preplezal večkrat vse vrhove Julijskih Alp, prvi našel pot na Suhi plaz (Škrlatico) od obeh strani, odkril »Kugyjevo« pot na Triglav ter ž njim prehodil Dolomite, Koroško in vse našim krajem sosedno gorovje. Bil je dolgo vrsto let vodnik Alpenvereina, pa se svojemu rodu ni odtujil. Kugy mu je dal honorar, ki ga je prejel za svoj prispevek pri zborniku Die Erschließung der Ostalpen, brata A. in G. Bois de Chesne sta mu poverila službo lovskega paznika v svojem lovišču, ki je obsegalo vso Trento, mu uredila mlin in postavila znamenje nad Hudo ravanjo. Ker je postal tudi paznik v eraričnih gozdovih, je na starejša leta bil brez posebnih skrbi. Kugyju je veljal za klasičnega vodnika. Njegov najstarejši sin Anton, enako zmožen vodnik, je izginil v Galiciji. — Prim.: Abram, PV 1908, 90; id. KGMD 1928, 34 (s slikami); Kugy, Aus d. Leben eines Bergsteigers 42,54, 70,127–8, 132 (s sliko). Lč.

Lovrenčič, Joža: Komac, Andrej (1853–1908). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi285560/#slovenski-biografski-leksikon (28. marec 2020). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932.

Primorski slovenski biografski leksikon

Komac (po domače Mota) Andrej, klasični gorski vodnik svetovnega slovesa, r. 6. jun. 1853 v Trenti na Logu, u. 10. dec. 1908 na Hudi ravni pod Vršičem. Kot sin revnih kočarjev je v zgodnji mladosti pastiroval v planini, nato pa bil do 27. leta eden najpredrznejših trentarskih divjih lovcev. Od 1880 je bil poklicni gorski vodnik Alpenvereina, osebni spremljevalec dr. Julija Kugyja (nad 25 let) in prvi lovski paznik tržaškega bogataša Alberta Bois de Chesna, ki je imel v najemu vsa lovišča Trente in okolice. Ker se je K. izkazal za izredno vestnega lovskega čuvaja, so mu kmalu zaupali tudi službo državnega paznika v eraričnih gozdovih Julijskih Alp. Umrl je nenadne smrti za srčno kapjo na poti čez Vršič v Kranjsko goro. Na mestu smrti (Huda ravan) mu je Albert Bois de Chesne dal postaviti ploščo v zahvalo za njegovo dolgoletno vestno službovanje in v spomin nanj kot vzornega lovca in nedosežnega gorskega vodnika. K. je bil velik rodoljub, srčno je ljubil svoje slov. gore in izredno dobro poznal celo območje Jul. Alp, Dolomitov in koroških planin ter neštetokrat preplezal njih vrhove. Od 1880 je prijateljeval z dr. J. Kugyjem in v njegovi družbi zlasti v letih 1881–93 odkril celo vrsto novih gorskih poti v Jul. Alpah, tako na Suhi plaz (Škrlatica) od obeh strani, na vrh Triglava po zahodnih stenah naravnost iz Zadnjice v Trenti (8. avg. 1881 – »Kugyjeva pot«) in čez Komar, na Bavški Grintavec, Prisojnik, Jalovec, Razor ddr. (opisi v Mitteilungen des Deutsch- und Österreichisches Alpenvereins 1881–93). K. je po trditvah J. Kugyja in J. Abrama plezal mojstrsko in z občudovanja vredno lahkoto, hitrostjo in eleganco, poznal je tako rekoč vsako ped najvišjih slov. planin, imel pa je izreden čut za orientacijo in razgledanost ter čudovito ljubezen do bogastva in lepot narave. Zato je postal vzor klasičnega gorskega vodnika in si kot tak pridobil svetovni sloves in trajen spomin.

Prim.: Osmrtnica v PV 1909, 18; J. Abram, ibid., 90–94; Isti, M 1922, Kulturni vestnik 13–14, 22–24,27–29; Isti, KolGMD 1928, 34–36; Isti, Moja Trenta, Gor. 1972, 29–50, 115–145; J. Kugy, Aus dem Lebeneines Bergsteigers, München 1925, 42, 54, 70,127–28, 132 s. sl. (nadaljnje izdaje 1928, 1931, 1935,1939, 1952; slov. prevod Lj. 1937, češki prevod Praha 1943); Isti, Die J-u Tischen Alpen im Bilde, Graz 1934 (4. izd. 1951); Isti, Fünf JahrhunderteTriglav, Graz 1938; Isti, Julijske Alpe v podobi, Mrb. 1971, 253; SBL I, 491; F. Ceklin, TolmZb1956, 117–26; M. Rutar, Trentarski muzej, NGor.1972, 3; C. Zupanc, TolmZb 1975, 473–77.

Lc.

Lisac, Ljubomir Andrej: Komac, Andrej (1853–1908). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi285560/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (28. marec 2020). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič Kacin - Križnar, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine