Knaflič, Josip (1880–1949)

Knaflič Josip, publicist, r. 4. marca 1880 v Šmartnem pri Litiji. Gimn. je obiskoval v Lj., univ. v Zürichu in na Dunaju. Od 1905 je bil v Trstu član Correspondenz-Bureaua, literarni urednik E in intendant slov. gledališča, 1908 je postal načelnik tiskovnega urada pri bos.-herc. dež. vladi. 1919 je v Sarajevu izdajal nemško-francoski dnevnik Le Messager de Sarajevo, 1920 revijo Sava. 1922–24 je bil tajnik Bosanskega d. d. za elektrinu v Jajcu. Od 1925 je bil v redakciji Slovenca v Lj., od 1927 pri Jutru. V slov., nemškem in srbohrv. jeziku je napisal mnogo feljtonov, skic, novel, potopisov, in mnogo prevajal iz tujih literatur. V DS 1897 in 1898 je priobčil popotni roman Ob Balkanu (njegov literarni prvenec, pod precejšnjim vplivom K. Maya), v SV 1909 Popotnikove povesti, v Slovencu politično satiro Hudič (ponat. Lj. 1924). Psevd.: Triglavski. *

Knaflič Josip Franc, publicist in pisatelj, r. 4. mar. 1879 v Šmartnem pri Litiji, u. 13. nov. 1949 v Lj. Oče Jožef, usnjar, mati Frančiška Repina. Gimn. je obiskoval v Lj., U v Zürichu in na Dunaju. Od 1905 do 1908 je bil v Trstu član Correspondenz-Bureaua, istočasno literarni ur. E ter tajn. in intendant Dramatičnega društva (ustan. 8. mar. 1892), ki je od dec. 1904 uprizarjalo igre z diletantskimi igralci. K. je na 6. občnem zboru 1. jun. 1907 kot tajn. podal glavno poročilo in predlagal ustanovitev stalnega slov. gledališča s poklicnimi igralci. Občni zbor je predlog sprejel in tako je nastalo 1907 stalno slov. gledališče v Trstu. Že v prvi sezoni (1907–08) je pripravilo 38 predstav. V novem odboru je bil K. tajn., v intendanci pa sta bila poleg njega še dr. Mandić in J. Štoka (gl. čl.). 1908 je K. odšel v Sarajevo in postal načelnik tiskovnega urada pri bos.-herc. dež. vladi. V Sarajevu je 1919 izdajal nem.-franc. dnevnik Le Messager de Sarajevo, potem Sarajevoer Bote, 1920 revijo Sava. V letih 1922–24 je bil tajn. Bosanskega d. d. za elektriko v Jajcu. 1925 se je vrnil v Lj. in bil v ur. S, od 1927 pri J. Od 16. dec. 1933 do 12. maja 1934 je v Mrbu izdajal Razgled, »nestrankarsko in nepristransko gospodarsko glasilo«, ki je izhajalo ob sobotah. K. je napisal v slov., nem. in shr. veliko feljtonov, skic, novel in potopisov. »Njegovi feljtoni so bili pod vplivom moderne dunajske šole feljtonistov, svoje literarne proizvode pa je oblikoval po okusu časnikarskih reporterskih pripovedovanj ob robu prave literature« (J. Traven). V DS 1907 in 1908 je priobčil prvi daljši tekst, popotni roman Ob Balkanu. Spomin iz Bolgarije. Podpisal se je Jos. Repina (materin priimek). Delu se pozna, da je nastalo pod vplivom Karla Maya, ker ga zanimajo predvsem napeti in skrivnostni dogodki, manj pa skrbi za ljudi in pokrajino, pripovedovanje pa je tekoče, sproščeno in živahno. 1900 je izšla v DS novela Grešnica o vlačugi, ki jo je pisatelj spreobrnil, da je umrla, »kakor da se je ni dotaknil svet«. 1909 so izšle v SV Popotnikove povesti, ki obsegajo tri povesti: Gogò - izdajalec, Peter Volov in Tatovi. Zajete so iz bolgarskega življenja, »nekaj divjega, odurnega, vendarle domačega veje iz njih« (L. Lenart). V S je izhajala polit. satira Hudič, ki je izšla v knjigi 1924. Leta 1930 je izdal v samozaložbi knjigo Tri rože, v kateri je devet črtic, največ avtobiografskih, iz Trsta, Slov. in Bosne. Zgodbe so skromne, drži se jih nekaj skrivnostnega, pripovedovanje je lahkotno in zanimivo, večkrat z rahlim humorjem. 1944 je izšla v Slovenčevi knjižnici v Lj. (letnik 111/19) knjiga Lov na skrivnosti. V prvih dveh povestih, Zavrharjeva senca in Dogodek v kresni noči, rešuje skrivnosti pisatelj s pomočjo prijatelja Egidija Kresa. V prvi povesti gre za kmečke ljubezenske zgodbe, v drugi odpelje grof Hugo na zapuščeno graščino ženo nekega industrijca, češ da je zakrivila smrt njegovega brata. Pisatelj vse skrivnosti srečno razreši, prikazuje pa tudi ljudi in razmere. V zadnji zgodbi je sedem let iskal skrivnostno gospo, ko jo je našel, je bil nad njo razočaran. Roman Zadnji dolg je ostal v rokopisu. K. je že zgodaj pritegnilo dramatsko oblikovanje. 1898 je predložil Dramatičnemu društvu v Lj. žaloigro v treh dej. Težke verige, a se je izgubila. Ohranila se je poznejša enodejanka Grlica, ki pa ni bila igrana. 1924 je napisal odlomek polit. satire Hudič, leto pozneje pa petdejanko Domovina, ki jo je lj. Drama že sprejela, a ne uprizorila (prim. DS 1927, 190). Podobno je bilo s petdejanko Počitniški dom, vesela trodejanka Kmečki teater, posvečena spominu Fr. Milčinskega, je izšla v Našem valu 1935 in prišla na oder mrb. gledališča kot operetni libreto Majda s Kozinovo glasbo v Delakovi režiji (sez. 1935/36). J. Traven piše o K.: »V glavnem manjka K. odrskim tekstom pravega dramatskega konflikta in umetniške globine. V slogu svojega novelističnega reporterstva je ostajal na površini. Sorodna mu je bila nekaka filmska lahkota in zato ni čudno, da je bil pred dvajsetimi leti eden prvih Slov., ki je napisal osnutek filmskega scenarija, kar zabeležujemo.« K. je tudi veliko prevajal, npr. Tolstoj, Kozaki; Turgenjev, Tuji kruh; Cooper Vohun; nekaj Čehova idr. Psevdonima: Triglavski, Repina.

Prim.: Dr. L. L.(enart), SV, 63, zv. (Popotnikove povesti), DS 1909, 523; F. K.(oblar), Gledališče, Drama, DS 1927, 189–90; J. Traven, Slov. gledališče v Trstu. (Ob 30-letnici požiga Narodnega doma), GLLjD 1949/50, 218, 220 in J. F. Knaflič, 227 s sl.; SBL I, 470; SGL II, 293; pismo žpk Vinka Šege iz Šmartnega pri Litiji 14. febr. 1980.

Jem.