Kersnik, Janez Krstnik (1783–1850)
Vir: Ilustrirani Slovenec, št. 51, 16. 12. 1928

Slovenski biografski leksikon

Kersnik Janez Krstnik, nar. buditelj in vzgojitelj, r. 26. marca 1783 v Mostah pri Žirovnici na Gorenjskem kot sin imovitega kmeta, mlinarja in žagarja, p. d. pri Žagarju, u. 24. jun. 1850 v Lj. Dovršil je z odličnim uspehom latinske šole, dva filozofska in en bogoslovni letnik (1803/4) na liceju v Lj., ž njim vred je študiral tudi njegov mlajši brat Blaž (r. 3. febr. 1784); dočim pa je ta postal duhovnik (ord. 17. jul. 1810, u. kot up. župnik v Selcih 7. avg. 1861), je nastopil J. K. 15. sept. 1804 službo učitelja 4. razreda na lj. normalki, z dekretom dvorne študijske komisije na Dunaju z dne 10. dec. 1808 pa je bil nastavljen kot redni prof. fizike na lj. liceju, na katerem je služboval do smrti. Anonimno je izd.: Die niedere construierende u. berechnende Elementar-Geometrie. Ein leichtfaßliches Lehrbuch f. Handwerker. Laibach 1830. Kot mlad prof. se je zavzel, ko so bile šole spomladi 1809 radi vojnih dogodkov zaprte, za nadarjenega učenca 2. normalčnega razr. Matijo Čopa iz sosednje Žirovnice, ki je ob nemškem pouku na normalki še nekoliko teže izhajal, in ga poučeval s takim uspehom, da je postal 3. leto že odličnjak. Tudi Fr. Prešernu je bil »Žagarjev« učitelj in prijatelj. K. je užival velik ugled pri dijakih, ki so ga ljubili kakor očeta. Dasi je bil pouk na liceju vseskozi nemški, je K. le našel dosti prilike, da je v učencih budil nar. zavest in ljubezen do domačega jezika; ko je 1848 dobila slovenščina nekoliko veljave v javnosti in šoli, je bil K. prvi, ki je pričel na lj. liceju v začetku l. 1849. za širšo javnost predavati v slov. jeziku, in sicer ob nedeljah popoldne od 2.-3. ure o kemiji ali ločbi. Ni čuda, da so praznovali licejski dijaki »filozofi« god »ljubljenega domorodnega in domoljubnega prof.« o kresu kakor pravi šolski praznik s petjem, baklado in umetnim ognjem pod Turnom ali na Rožniku in ga proslavljali v latinskih, slov. in nemških pesmih; slov. slavilne pesmi so izhajale od 1844 vsako leto v N, 1849 v Sloveniji, 1850 v LČ, najprej z naslovom »Venec hvaležnosti in spoštovanja g. J. K… na dan njegovega godu«, od 1845 s stalnim napisom »Kresni žarki«. Posebno slavé njegovo domoljubnost; kot naravoslovca pa ga proslavlja v Koseskega besedi in verzih Trdina v »Kresnih žarkih« 1850, ki so izšli v LČ dan po K.-ovi smrti (25. jun.). Dasi mu je bila žena italijanskega rodu, je vzgojil svoje otroke za zavedne Slovence, in ko so se pričele 1848 v Lj. slov. gledališčne predstave, sta bila med igravci in pevci tudi K.-ova najmlajša hči Leopoldina (kot Micka v Linhartovi Županovi Micki in Katrica v Štepankovi po Kleemannu in Kosmaču prirejeni igri »Tat v mlinu ali Slovenec in Nemec«) in njegov sin Karel (u. 1857 v Bolonji); K.-ov sin Jožef pa je postal oče slov. pisatelja Janka K.-a. K. je moral skrbeti za številno rodbino, imel je 9 otrok, in je dal sinove skoro vse šolati, tudi na vseučiliščih, in gospodarila mu je na domu često tudi bolezen: hči Marička mu je bila božjastna, pokopal je sina Antona, konceptnega praktikanta pri okrožnem uradu v Lj. (1847), in hčer Leopoldino, zaročenko Mat. Cigaleta (o binkoštih 1850); žato je često izhajal zelo težko in je pogosto moral prositi za predujme na plačo. Lepi nagrobnik pri sv. Krištofu v Lj. so mu postavili 1855 iz ihanskega marmorja bivši učenci: »praeceptori optimo dilectissimo grata iuventus«. — Prim.: Levec, Zvon 1879, 98; LZ, 1897, 535–536; Prijatelj, J. Kersnik, njega delo in doba, I, 11–19; uradni zapiski lj. bogoslovja (na ordinarijatu) in učiteljišča (o gimn. in liceju za ta leta na I. drž. gimn. v Lj. ni zapiskov). Grf.

Grafenauer, Ivan: Kersnik, Janez Krstnik (1783–1850). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi271614/#slovenski-biografski-leksikon (19. maj 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 3. zv. Hintner - Kocen. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1928.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine