Slovenski biografski leksikon

Kavčnik Ivan, pravnik, r. 29. avg. 1858 v Dragomeru (lj. okolica), u. 30. sept. 1922 v Lj. Gimn. je dovršil v Lj. 1878. Jus je pričel na Dunaju, kjer se je poskušal tudi z leposlovjem, prebil pravno-zgodovinski drž. izpit 1880, ostala dva pa opravil na graški univ. 26. febr. 1883 je vstopil v sodno prakso pri dež. sodišču v Lj. Aprila 1885 je prevzel službo mestnega polic. komisarja v Lj., pa jo je radi dogodkov ob odkritju spominske plošče za Grüna pustil ter je bil, prebivši v marcu 1886 sodni izpit, 6. okt. 1886 zopet imenovan za sodnega avskultanta. Dec. 1889 je postal sodni pristav v Kranju, marca 1893 pa v Lj., kjer je posloval kot preiskovalni sodnik. 1897 je bil imenovan za tajnika in mu je bil ob uvedbi novih civilno-pravdnih zakonov poverjen izvršilni odd. okr. sod. Ko je bil določen po vplivu dr. Babnika, tedanjega načelnika odd. za sodno nadzorništvo v just. min., za sodnega nadzornika v področju viš. dež. sod. v Trstu, je dobil sept. 1903 naslov in značaj dež. sod. svetnika. Pravi svetnik je postal 1905, bil 2 leti votant trgovskega senata in v kazenskih senatih, 1907–11 votant in predsednikov namestnik v trgovskem in prizivnem senatu, referent za trg. register, 1912–14 predsednik prizivnega senata. Med tem je dec. 1909 postal višjesodni svetnik in je hkrati opravljal sodno nadzorništvo v Primorju. 12. junija 1914 je postal dvorni svetnik vrhovnega sodišča na Dunaju. Tu vsled nemških vplivov ni bil referent za graško, marveč le za primorsko in dalmatinsko okrožje. Po prevratu je bil z naredbo narodne vlade z 18. nov. 1918 imenovan za prvega predsednika novo ustanovljenega viš. dež. sod. v Lj. K. je bil bistroumen, izredno marljiv pravnik, plodovit juridičen pisatelj, ki si je tudi za slov. terminologijo, ob prevratu pa i kot odličen upravnik in organizator pravosodstva pridobil resnične zasluge. — Prim.: Majaron, SP, 1922, 257–263 (s popolnim seznamom spisov, a napačno navedbo smrtnega in pogrebnega dne); Polec, Slovenec 1922, 215; Dolenc, Pravni Vestnik, 1922, 145–147; Novak, Zgodovina brezoviške župnije, 219; Vencajz, Slovenija, 131, 132, 133. Pc.

Polec, Janko: Kavčnik, Ivan (1858–1922). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi269387/#slovenski-biografski-leksikon (13. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 3. zv. Hintner - Kocen. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1928.

Primorski slovenski biografski leksikon

Kavčnik Ivan, sodnik, pravnik, r. 29. avg. 1858 v Dragomeru v lj. okolici kmečkim staršem, u. 30. sept. 1922 v Lj. Maturiral je na gimn. v Lj. (1878), pravne študije pa je opravil na U na Dunaju (1880) in na U v Gradcu (1882 oz. 1883). Bil je najprej (1883) pravni praktikant pri dež. sodišču v Lj., leto kasneje avskultant, 1885 mestni policijski komisar v Lj., 1886 pa je naredil sodniški izpit v Gradcu in bil istega leta ponovno imenovan za sodnega avskultanta. 1889 je postal sodni pristav v Kranju, 1893 pa je bil kot pristav in preiskovalni sodnik pri dež. sodišču v Lj., 1897 je bil imenovan za tajn. tega sodišča. Po vplivu dr. Babnika je 1903 postal sodni nadzornik višjega dež. sodišča v Trstu in dobil naslov deželno-sodnega svetnika. Pravni svetnik je postal 1905, bil dve leti votant trgovskega senata in v kazenskih senatih, 1907–11 votant in predsednikov namestnik v trgovskem in prizivnem senatu, referent za trg. register, 1912–14 preds. prizivnega senata. V okrožju trž. višjega dež. sodišča je imel poleg Gertscherja (PSBL I, 417) velike zasluge za smotrno organizacijo sodišč. Pri sodni upravi v Trstu je tudi uspel, da je ukazala vsem podrejenim sodnijam, da so se naročile na SP. K. je v omenjeni list pisal tudi v hrv. (npr. študijo O agrarnim i nasljednopravnim odnošajima u Primorju i njihovoj pravnoj uredbi), da je opravičil naročilo tudi za hrv. sodnije v Istri. 1909 je napredoval v višjega sodnega svetnika, kar je pomenilo takrat za Slov. nekaj izrednega. Hkrati je opravljal sodno nadzorništvo v Prim. 1914 je bil imenovan za dvornega svetnika na vrhovnem sodnem dvoru na Dunaju. Zaradi nem. vplivov pa ni bil referent za graško, ampak za prim. in dalm. okrožje. Tako ni smel glasovati v senatu, ko je obravnaval zadeve iz graškega okrožja. To je bila koncesija, ki so jo zahtevali in dobili graški Nemci. Z odredbo narodne vlade za Slov. z dne 18. nov. 1918 je bil imenovan za prvega preds. novoustanovljenega višjega dež. sodišča v Lj. in obenem kasacijskega sodišča za Slov. Tudi na tem mestu je dokazal velike organizacijske sposobnosti. Vneto je deloval v društvu Pravnik v Lj. in mnogo pisal v SP (seznam njegovih pravnih spisov je naveden v št. 10–12 letnika XXXVI 1922 omenjene revije). 1902 je izšel njegov slovarček k slov. izdaji izvršilnega reda, ki je bil pomemben za slov. pravno terminologijo. Velike zasluge ima tudi za centralno knjižnico v justični palači v Lj. K. je bil bistroumen in izredno marljiv pravnik, ena najvidnejših osebnosti med slov. pravniki ter odličen organizator pravosodstva.

Prim.: SP XXXVI, Lj. 1922, št. 10–12, 257–263; PrV II, 1922, št. 10, 145–47; SBL I, 439–40; Kron II, 178.

M. Bajc

Bajc, Marjan: Kavčnik, Ivan (1858–1922). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi269387/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (13. november 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič Kacin - Križnar, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine