Slovenski biografski leksikon

Kavčič Jakob, pravnik, r. 26. apr. 1851 na Gornjem Vrsniku pri Žireh na Notranjskem, u. 21. febr. 1923 v Lj. Gimn. je odlično dovršil v Lj., pravoslovne študije na Dunaju z doktoratom 1877. Pravno prakso je delal pri dež. sod. v Lj., postal 1879 sodni pristav v Il. Bistrici, 1884 v Lj., 1886 namestnik drž. pravdnika, 1897 dež. sod. svetnik (kot tak je deloval od uvedbe novih civilno-pravdnih zakonov 1898 v prizivnem, zadnja tri leta predsednik kaz. senata), 1905 predsednik okrož. sod. v Novem mestu, 1911 je stopil v pokoj z naslovom dvornega svetnika, ker je bil imenovan po letih in činu mlajši (Elsner) iz političnih ozirov za predsednika dež. sod. v Lj. K. je bil pravnik temeljitega znanja, sodnik vzorne vestnosti, dovršenega sloga v govoru in pisavi. Sodeloval je že pri Mosché-tovem SP (1883, 139 do 143), ko se je pa 1888 SP zopet zbudil, je bil prva leta eden njegovih stebrov. V »Pravniških razpravah« (SP 1888, 13, 47, 79, 103, 149, 169, 360) je poudarjal pomen novega slovenskega pravniškega gibanja in živahno budil na delo. V istem letniku je priobčil še: Krivi nazori o oderuštvu (1888, 225 do 231), Nekoliko o primeru § 371 kpr (1888, 288–294) ter Zanimivejše razsodbe v obrano zakona (1888, 88, 183, 221). Dalje je priobčil odgovore na stavljena pravna vprašanja (SP 1890, 101–105, 127; 1891, 97–102) in priobčeval tudi razsodbe kasac. sod. (1891, 120, 121). V SV 41, 1887, 111–125, je opisal Prestopek zoper varnost poštenja ali časti. V isti dobi, ko je priobčeval te slovenske članke, je napisal tudi v Gellerjev Österr. Zentralblatt f. d. jur. Praxis tehtne članke, ki se citirajo tudi v nemški literaturi: IV. 1886, 357–364, Mitschuld an den Verbrechen nach §§ 143 u. 157 StG; V. 1887, 71–76: Das Verbrechen der gefährlichen Drohung nach § 99 StG; str. 257–263, Exekutionsführung auf bereits getilgte Hypothekarforderungen; VI. 1888, 65–75: Über den Zinsenlauf der auf ein Bedeckungskapital gewiesenen Forderungen. Ko si je društvo Pravnik po svoji ustanovitvi 1889 začrtalo v svoj program tudi izdajo slovenskih zakonikov, je K. priredil v založbi Narodne tiskarne prva dva zvezka in to 1889 kaz. zakon, 1890 kaz.-pravdni red ter je pripravljal tudi izdajo konkurznega reda (SP 1889, 128, 319, 320; 1890, 58; 1891, 53). Sodeloval je pri zbirki izrazov za slov. pravno terminologijo. 1890 je podprl Svetčev predlog v kranj. dež. zboru, da se ustanovi slov. pravna akademija v Lj. z govorom na Pravnikovem shodu 10. dec. 1890, Slov. pravna akademija (SP 1890, 353 sl.). Ko pa je nato v drž. zboru naučni minister odklonil zahtevo posl. Šukljeta, da se uvedejo paralelna predavanja v slov. jeziku za nekatere predmete na graški jur. fak., je K. odgovoril na min. izvajanja s člankom Slov. pravna akademija in nazori sedanje državne uprave o njej (SP 1891, 161–170). K.-ova izvajanja je prištevati k najbolj tehtnim, kar se jih je napisalo za slov. univerzo. Njegova najbolj vroča želja v moških letih je bila, zasesti enkrat stolico kaz. prava na lj. univerzi. — Prim.: SP 1905, 112; 1911, 64; 1923, 151 sl.; SN 1923, 43; Polec-Senekovič Vseučiliški zbornik, 86 sl.; Glaser IV, 388, 389; Vencajz, Slovenija, 130. Pc.

Polec, Janko: Kavčič, Jakob (1851–1923). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi268658/#slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 3. zv. Hintner - Kocen. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1928.

Primorski slovenski biografski leksikon

Kavčič Jakob, sodnik in pravni pisatelj, r. 26. apr. 1851 na Gorenjem Vrsniku pri Žireh (sedaj občina Idrija), u. 21. febr. 1923 v Lj. Gimn. je z odliko dokončal v Lj., pravo z doktoratom pa na Dunaju (1877). Sodno prakso je opravil pri deželnem sodišču v Lj. in 1879 postal sodni pristav v Ilirski Bistrici; službovanje je 1884 nadaljeval v Lj., kjer je dve leti kasneje postal namestnik državnega pravdnika, 1897 deželni sodni svetnik, 1905 preds. okrož. sodišča v Novem mestu, 1911 pa je stopil v pokoj in se preselil v Lj. K. je bil zelo dober pravnik in nadvse vesten sodnik. Svoje bogato pravno znanje je posredoval tudi v pisni obliki, saj je vneto sodeloval pri SP že v prvih letih izhajanja. V 1888 obnovljeni reviji je priobčil več Pravniških razprav ter naslednje sestavke: Krivi nazori o oderuštvu, Nekoliko o primeru § 371 kpr ter Zanimivejše razsodbe v obrano zakona. V naslednjih letnikih je sodeloval z odgovori na pravna vprašanja ter z razlago razsodb kasacijskega sodišča. Še pred upokojitvijo se je začel umikati iz društva Pravnik in iz SP, po upokojitvi pa v listu sploh ni več sodeloval. Za SV (41, 1887) je napisal Prestopek zoper varnost poštenja ali časti. Verjetno je tudi avtor sestavka Ugovor proti zatožbi, ki je bil objavljen v KMD za leto 1888; v podnaslovu piše: Slovenskemu ljudstvu v poduk spisal dr. K. (samo kratica). Strokovne članke je pisal tudi v nemščini. Narodna tiskarna mu je založila Kazenski zakon (1889) in Kazensko-pravdni red (1890), pripravljal pa je tudi Konkurzni red. K. je sodeloval pri zbiranju slov. pravnih izrazov ter se zavzemal za enakopravnost slov. jezika. Prav tako se je vneto zavzemal za ustanovitev slov. pravne akademije v Lj. (Slov. pravna akademija in nazori sedanje državne uprave o njej – SP, 1891) ter za ustanovitev slov. univerze.

Prim.: SBL I, 437 in tam navedena literatura o njem; KLS I, 70; MSE II, 296.

M. Bajc

Bajc, Marjan: Kavčič, Jakob (1851–1923). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi268658/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič Kacin - Križnar, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine