Slovenski biografski leksikon

Jeuniker Anton, dr. med., ob koncu 18. in v začetku 19. stol. V Lj. je prišel okrog 1799 kot policijski zdravnik in postal 1803 okrožni fizik. Kot tak je energično podpiral delo prof. Kerna za vpeljavo vakcinacije. Za časa Napoleonove Ilirije je postal civilni zdravstveni referent, prisednik v »Conseil central de Santé« in ravnatelj civilne bolnice. Po reokupaciji je bil med glavnimi agitatorji, da se ne povrnejo usmiljeni bratje, in je dosegel, da je ostala lj. bolnica v civilni upravi. Že za časa Ilirije je poučeval notranjo medicino na lj. fakulteti in nadaljeval s poukom tudi pod avstrijsko upravo na kirurgični šoli do 1817. To leto je postal protomedik v Trstu. Kot tak se je mnogo trudil, da zatre endemično lues (morbus Scharlievo) v reškem Primorju; o tej bolezni je pisal tudi v »Mediz. Jahrbücher des österr. Kaiserstaates« (V. Bd., III. St., 104; ibid., IV, St., 45). Najbrže je v Trstu u. — Prim.: Instanzkalender 1799, 1800, 01, 02, 03; LW 1804, VIII.; Lippich, Topographie; LZg 1817, 1818, 1821, 1822 (seznami prenočujočih); Dimitz; Radics, Zgod. civilne bolnice. Pr.

Pintar, Ivan: Jeuniker, Anton (1771–1837). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi258107/#slovenski-biografski-leksikon (19. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 3. zv. Hintner - Kocen. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1928.

Primorski slovenski biografski leksikon

Jeuniker Anton, dr. medic., teoretični in praktični zdravnik, r. 29. jan. 1771 v Lj., u. 1837 v Trstu, datuma ni bilo mogoče ugotoviti, ker ima Anagrafski urad tržaške občine podatke šele od 1850, v osrednji tržaški župniji sv. Antona Novega pa ni vpisan v mrliško knjigo tega leta. Diplomiral je 1795 na dunajski Medic. fak. in bil od 1799 v Lj. polic. zdravnik, od 1803 okrož. fizik. Kot tak je odločno podpiral delo dr. Vincenca Kerna pri cepljenju koz. V času Ilirskih provinc je predaval teoretično in praktično (interno) medicino na Mediko-kirurškem liceju, bil civilni zdravstveni referent, prisednik Zdravstvenega sveta – Conseil central de Sante – in ravn. lj. Civilne bolnišnice. Tudi po avstr. vrnitvi je bil prof. na Mediko-kirur. liceju do odhoda v Trst. Dosegel je, da bolnišnice po odhodu Francozov niso vrnili usmiljenim bratom, ampak je ostala v civilni upravi. – 1817 je bil imenovan za protomedika v Trstu, istočasno je bil gubernijski zdravstveni svetnik. Veliko se je trudil pri zatiranju endemičnega luesa (morbus Scharlievo) na tržaškem in reškem področju in o tem tudi pisal: Geschichtlicher administrativer Haupt-Bericht über die Skarlievo-Heìlanstalten in Fiumer Kreise, samnit Beschreibung der Krankheit, ihrer Heilart und Ausrottungs-Massregeln vom isten Aprii, bis lezten Dezember 1818. Vom Protomedicus und Gubernialrathe Dr. Jeuniker, Medizin. Jahrbücher des kaiserlich-königlichen oesterr. Staates. Wien 1819–1820, knj. V, sn. 3, str. 104–38; knj. V, sn. 4, str. 43–109.

Prim.: Dr. I. Pintar, SBL I, 410; dr. P. Borisov, Enc Sje 4, 300, in pismo 2. maja 1993.

Jem.

Jevnikar, Martin: Jeuniker, Anton (1771–1837). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi258107/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (19. avgust 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 19. snopič Dodatek B - L, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1993.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine