Slovenski biografski leksikon

Grundtner Franc, prevajatelj brambovskih pesmi, r. ok. 1767, u. 1. maja 1827 v Celovcu. Bil je inšpektor pri grofu Ferd. Eggerju, ki je imel razne gospoščine na Slov. Kor. (n. pr. po šem. lj. gub. 1836, 138–47: Thallandstein, okraj Vovbre; Niedertrixen, isti okraj; Vovbre; Grebinj; Ehrnegg in Weißenegg). G. je bil jako izobražen mož, katerega ime je slovelo črez koroške meje, zlasti je imel dober glas gospodarskega strokovnjaka. Ko so notranjeavstrijski vladni in vojaški krogi proti koncu febr. 1809 že imeli v mislih prireditev slov. brambovskih pesmi v Lj. (Vodnik za Kranjce in Primorce) in Celju (Alič za celjsko okrožje, Primic je začel 11. marca brez ofic. naročila prevajati, Cvetkov prevod za mariborsko okrožje je nastal po vsej priliki še pozneje), se jim je zazdelo, da je »dialekt Kranjcev in Spodnjih Štajercev, njihov narodni duh in metrum njihovih narodnih pesmi od koroških preveč različen in da ni pričakovati, da bi imel prevod, ki bi se napravil v Lj. ali Celju, nameravani pomen tudi na Koroškem«. Iz graškega gubernija so 27. febr. 1809 poslali izvod Collinovih »Lieder Österr. Wehrmänner« celovškemu okrožnemu glavarju, ki je imel nalogo, da poišče koroško-slov. prevajavca, se pobriga za tisk v 500 prim., vodi razdelitev v svojem okrožju, del zaloge pa pošlje v beljaško okrožje. Šlo je samo za besedilo, za katero bi se naj izposodila kaka primerna znana nar. melodija. Do 4. marca je G. okrožnemu glavarju Fradenecku obljubil, prevesti iz Collinove zbirke »nekatere pesmi v slovenščino«. »Pesme za deželski bran«, ki so izšle 1809 v Celovcu v tisku (primerek v dež. arh. v Celovcu), obsegajo le prevoda 2 pesmi, a to takih, ki jih Vodnik ni prevel (Deželski bran = Collinova »Österreichs Landwehre«; Ženin = Collinov »Der Bräutigam«). Zdi se, da je G. že poznal Vodnikove »P. brambovske« ter se omejil, ker je bil mnenja, da se morejo ostali teksti na Koroškem rabiti vkljub drugačni graški sodbi tudi v »kranjskem« prevodu. V to smer kaže tudi jezik njegovega prevoda, ki je na pol literarna kranjščina. - Prim.: Mrliška matica v Celovcu; Hamberger, Die franz. Invasion in Kärnten im J. 1809, progr. višje realke v Celovcu 1889; Kotnik, »Nova brambovska pesem« iz 1809, ČZN 1906, 87; isti, Pesme za deželski bran, ČZN 1911, 80; isti, ČZN 1913, 155; Grafenauer, Kratka zgodovina (izdaja 1920, 127). Kd.

Kidrič, Francè: Grundtner, Franc (okoli 1767 | 1766–1827). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi219078/#slovenski-biografski-leksikon (13. december 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1926.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine