Gregorič, Vinko (1847–1908)
Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Vinko_Gregorič.jpg (1. 4. 2014)

Slovenski biografski leksikon

Gregorič Vinko, publicist in pesnik, v Prvačini r. 6. jan. 1847, u. 29. dec. 1908. Šolal se je doma, pozneje ga je še privatno poučeval kaplan Marko Vales; bli je urednik Jurija s pušo, korektor Goriškega vestnika, sotrudnik Rogača in je izdal 1. zv. neuspelih »Pesmi« s psevd. Podkraškogorski (Gorica 1884). — Prim.: Kres 1884, 477; LZ 1884, 511. Šr.

Šlebinger, Janko: Gregorič, Vinko (1847–1908). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi215205/#slovenski-biografski-leksikon (20. junij 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1926.

Primorski slovenski biografski leksikon

Gregorič Vinko, publicist in urednik, pesnik, posestnik, r. 6. jan. 1847 v Prvačini in tu u. 29. dec. 1908. Po osn. š. ga je poučeval domači kpl Marko Vales. Kasneje je postal urednik Jurija s pušo, korektor Goriškega vestnika. Sodeloval je v E (1886, 43), v Jadranski zarji (1896, 8), v Pomladanskem cvetju (1871), v Primorcu (187:1, 2–3) in Rogaču (1888, 22–23). Izdal je Pesmi (Gor. 1884), ki jih označuje kot 1. zv., iz česar je moč sklepati, da je imel pripravljene nadaljnje zvezke, a ga je od tega po vsej verjetnosti odvrnila kritika, ki je prvo zbirko odklonila. Pesmi so v resnici okorne, a kažejo, da je vsaj v nekaterih pesniških oblikah želel posnemati celo Prešerna (ima namreč 7 gazel, 14 sonetov in 3 glose). Avtor sam je v zbirki označil, katere pesmi so nastale pred 1872 in katere v «zadnjem času», se pravi v letih neposredno pred objavo knjižice. Pod psevdonimom Podkraškogorski (ki ga je že v prvi zbirki dodal ob pravo ime) je 1892 izdal še eno zbirčico pesmi Žalostinke (18 str.), ki v podvojeni obliki Jenkovih Obujenk obravnavajo politične razmere, predvsem na Goriškem, v dobi Taafejeve vlade. G. je bil med soustanovitelji Čitalnice in Sokola v domačem kraju.

Prim.: krstna knjiga v Prvačini; Kres 1884, 477; LZ 1884, 511; Gabršček II, 267; SBL I, 259; ne SBL ne Simonič in ne Plesničar ne poznajo Žalostink (v lasti pisca tega članka); Bibl. rasprava, članaka i knjiž. radova, 5, 1960, 565.

Brj.

Brecelj, Marijan: Gregorič, Vinko (1847–1908). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi215205/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. junij 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 6. snopič Gracar - Hafner, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1979.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine