Govekar, Franc (1840–1890)
Vir: Ilustrirani Slovenec, 3, št. 32, 7. 8. 1927

Slovenski biografski leksikon

Govekar Franc, šolnik, r. 29. marca 1840 v Idriji, u. 30. okt. 1890 v Šiški. Osnovno šolo in preparandijo je dovršil v Idriji, postal 1857 učitelj ter služboval v Šturiju na Vipavskem, v Trnovem pri Bistrici, na Igu (1862–86) in kot nadučitelj do smrti v Šiški. Deloval je kot predsednik krajnega šol. sveta na Igu (1870–86), kjer je deloma z lastnimi žrtvami uredil vzoren šolski vrt, ustanovil gasilno društvo, z vnemo gojil glasbo in petje, predvsem cerkveno z dobro izvežbanim ženskim pevskim zborom, bil pevovodja čitalniškega zbora v Šiški. Bil je marljiv sotrudnik UT (1861–77, med drug. spis »Najvažnejše kmetijske resnice za ljudsko šolo«, 1871, št. 10–15), za ljudske šole je spisal in založil Prirodoslovje (1871), v rokopisu je ostal daljši sestavek o praktični obravnavi »Globusa« v ljudski šoli, kakor tudi delo »Ozir na nebes« in po učnem načrtu za kmetijska nadaljevalna izobraževališča sestavljeno »Gospodarsko berilo«, za MD je po raznih virih spisal »Umnega živinorejca« (1872) ter založil »Orgeljske odmeve« Danila Fajglja (1889). Kot osebni prijatelj Bleiweisov je dopisoval Novicam, za Jurčičevega uredništva s podpisom »Narodni učitelj« SN-u (pozornost je zbudil njegov listek »Iz dnevnika kranjske učiteljice«, SN 1880, št. 244–251), pozneje je o učiteljskih zadevah poročal Slovencu, o glasbenih CG-u in sodeloval pri LZ. Prim.: Fr. Trošt: UT 1890, 347; Glaser IV, 316. Šr.

Šlebinger, Janko: Govekar, Franc (1840–1890). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi210594/#slovenski-biografski-leksikon (23. marec 2024). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1926.

Primorski slovenski biografski leksikon

Govekar Franc, šolnik, r. 30. mar. 1840 v Idriji, u. 30. okt. 1890 v Šiški (Lj.). Oče Franc je bil rudar, mati Apolonija Treun. Osn. š. in preparandijo je dovršil v Idriji, postal 1857 učitelj in poučeval v Šturjah na Vipavskem, v Trnovem pri Ilirski Bistrici in na Igu (1861–86), nato je bil do smrti nadučitelj v Šiški (Lj.). Deloval je kot preds. krajnega šolskega sveta na Igu (1870–86), kjer je uredil vzoren š. vrt, ustanovil gasilsko društvo, gojil glasbo in petje, predvsem c. z dobro izvežbanim ženskim pevskim zborom, v Šiški je vodil čitalniški zbor. Veliko je sodeloval v UT (1861–77), kjer je priobčil Najvažnejše kmetijske resnice za ljudsko šolo (UT 1871, št. 10–15). Za osn. š. je spisal in založil Prirodoslovje (1871), pri MD je izšel njegov Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje (Clc 1872), 1889 je založili Orgeljske odmeve Danila Fajglja (PSBL IV, 344–5). Sodeloval je v N, SN, kjer se je podpisoval Narodni učitelj. Zanimanje je zbudil njegov listek Iz dnevnika kranjske učiteljice (SN 1880, št. 244–51), pozneje je o učit. zadevah poročal v S, o glasbenih v OG, anonimno je sodeloval tudi v LZ. V rkp. je ostal daljši sestavek o praktični obravnavi Globusa v osn. š., dalje Ozir na nebes in Gospodarsko berilo, sestavljeno po učnem načrtu za kmetijska nadaljevalna izobraževališča. Njegov sin Fran (1871–1949) je bil pisatelj in dramatik.

Prim.: žpk arh. Idrija; Fr. Trošt, UT 1890, 347; SBL I, 238 (tu je datum r. 29. mar.); MohBibl 40.

Jem.

Jevnikar, Martin: Govekar, Franc (1840–1890). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi210594/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (23. marec 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 5. snopič Fogar - Grabrijan, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1978.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine