Slovenski biografski leksikon

Gorjup Anton, politik, r. 29. jun. 1812 na Vrhu pri Kanalu, u. 1. dec. 1883 v Gorici. Gimn. je študiral v Gorici, kjer je služboval po dovršenih pravnih študijah kot pravni praktikant, pozneje okr. komisar (menda v Tolminu), deželnosodni in apelacijski svetnik. V polit. življenju se je pojavil 1848, bil izvoljen v tolminskem volivnem okraju v drž. zbor (1848–9), ostal ob oktobrski revoluciji na Dunaju in se udeležil zasedanj v Kromeřižu, kjer se je pridružil slov. klubu, bil član ustavnega odbora (1848–9), vnovič izvoljen v drž. zbor od goriškega dež. zbora kot zastopnik veleposestva (1863–7) ter član odseka za davčno reformo (1864–5) i. dr. V dež. zboru je zastopal veleposestvo (1863–7) in kmečke občine voliv. okraja Tolmin-Bovec-Cerkno (1867–80), bil dež. odbornik (1867–80), član odseka za gruntne bukve (1869), finančnega (1870–7, 1880), pravnega (1874, 1878–80) odseka in dež. šolskega sveta. Prišedši iz Goriške, kjer še ni bilo med slov. in ital. elementom težjih narodnostnih bojev, se tudi na Dunaju ni mogel povzpeti do popolne slov. orientacije; stal je v ustavnem odboru na stališču federacije starih kronovin, smatral njih razdraženje po narodnostih za nemogoče, bil proti Kavčičevemu predlogu o razdelitvi Avstrije v toliko držav, kolikor je narodov, zahteval za obrambo narodnih manjšin osnovo po okrogih, a glasoval za Palackega razdelitev Avstrije; dosledno ni zastopal niti federalističnega niti centralističnega programa. Radikalnejše stališče je zavzel pri Kudlichovem predlogu, govoril in glasoval proti odškodnini za odpravo podložništva, ker niso dolžnosti, ki izvirajo iz podložništva, lastnina, temveč bremena, škodljiva lastniku. V dež. zboru je nastopal večinoma kot poročevavec, bil med zmernejšimi člani zbora in se tudi Lavričevim interpelacijam ni pridružil, oziroma jih vsaj podpiral ni. - Prim.: Index zu den stenograph. Protokollen des Abgeordnetenhauses; Pertrattazioni della dieta di Gorizia e Gradisca; Springer, Protokolle d. Verfassungsausch. im öst. Reichstage 1848–9, 14, 25, 50, 70, 74, 77, 82, 104, 108, 110, 113, 128, 130, 132, 152, 177, 183, 185, 206, 212, 214, 232, 253, 282; Apih, Slovenci in 1848. l., 153, 180, 186–7, 18,9, 192–3, 198, 202–3, 215, 239, 246–51, 255–7, 261–5, 268–73; Edinost 1883, št. 97; Lončar 23–4, 33, 141 ter tam navedena literatura. Pir.

Pirjevec, Avgust: Gorjup, Anton (1812–1883). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi208689/#slovenski-biografski-leksikon (19. julij 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1926.

Primorski slovenski biografski leksikon

Goriup Anton, sodnik, politik, r. 29. jun. 1812 na Vrhu pri Kanalu, u. 1. dec. 1883 v Gor. Gimn. v Gor. (1824–29). Bil je najprej pravni praktikant, nato okrajni komisar in končno deželnosodni in apelacijski svetnik v Gor. 1848 je bil izvoljen v drž. zbor v tolminskem volivnem okraju (1848–49) in bil tudi član ustavnega odbora (1848–49). 1863 spet izvoljen v drž. zbor za veleposestvo kot efektiven član (1863–67), nato za leta 1867–69 kot namestnik A. Černeta (PSBL III, 230–31). 1864–65 je bil član odseka za davčno reformo. Zastopnik kmečke kurije v okraju Tolmin–Bovec–Cerkno (1867–80). Izvoljen za odbornika od celotnega dež. zbora (1867–69) in od predstavnikov veleposestva (1870–80). Bil član odseka za diskusijo novega obč. zak. in zak. o delitvi obč. zemljišč (1863), odseka za predračun in zaključni račun, član in preds. odseka za notranji pravilnik dež. zbora, poročevalec odseka za reformo zemljiških knjig, član odseka za reformo volivnega dež. reda, finančnega odseka, komisije za direktne volitve v drž. zbor, odseka za Predelsko železnico, pravnega odseka in vrste drugih komisij in odsekov. V drž. zboru je glasoval proti predlogu o razdelitvi Avstrije na narodne države in se ni odločno zavzel ne za centralistični ne za federalistični program. Kar pa se tiče zemljiške odveze, je bil odločno proti odškodnini, ki bi jo morali kmetje plačati za odpravo tlake in desetine. G. je bil vladni poslanec, ki se v zboru ni nikoli opredelil za slovenščino ter je v svojih govorih obravnaval predvsem gospodarske probleme Goriške in Istre. V dež. zboru je sicer pokazal naklonjenost do Slovencev, vendar so bile njegove akcije pretežno posledica zavesti lojalnega gor. deželana, Avstrijca. 1866 je dež. zbor sprejel G-ov predlog, ki je predvideval razdelitev veleposestniške kurije na dve volivni področji: ital. in slov., od katerih naj bi vsako volilo po tri poslance. Predlog je sprožil razpravo, ki se je raztegnila tudi na narodnostna vprašanja in it. poslanec F. Rismondo ter G. sta razpravljala o pomenu obeh narodov v deželi. Po odobritvi tega zakona (12. jun. 1866) so Slovenci dobili tri nove poslance v dež. zboru. Od 1863 do 1874 je imel G. zelo važno vlogo pri sestavljanju nove dež. zakonodaje o zemljiških knjigah.

Prim.: SBL I, 233; Juventus... (Gymnasium), 1824–1829; Pertrattazioni 1863–1880; S. Rutar, Tolm. 203; Gabršček I, pasis.; J. Humar, Goriški Slovenci in '48. leto, GorZb I; B. Marušič, Razvoj polit. življenja gor. Slovencev od uvedbe ustavnega življenja do prvega polit. razkola, ZČ 1969, 1/2, 1–30 in 3/4, 211–256; isti, Doneski k polit. zgod. gor. Slovencev v razdobju 1870–1875, ZČ 1971, 3/4, 213–41.

Vh

Vetrih, Jožko: Gorjup, Anton (1812–1883). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi208689/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (19. julij 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 5. snopič Fogar - Grabrijan, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1978.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine