Slovenski biografski leksikon

Gorenjec Leopold (Lavoslav), prevajavec, r. 12. nov. 1840 v Št. Rupertu na Dol., u. 19. febr. 1886 v Adlešičih. Študiral je na gimn. v Novem mestu (1853–61), kjer mu je bil učitelj slovenščine o. L. Hrovat, stopil po zrel. izpitu v lj. semenišče (ord. 1865), služboval kot kaplan v kočevskem Koprivniku (do 1868), v Št. Lovrencu na Temenici (do 1872), v Slavini na Notranjskem (do 1874), v Št. Juriju pod Kumom (do 1877). Nato je postal župnik v Adlešičih in ostal tam do smrti. V lj. semenišču je tovariševal s poznejšimi pisatelji sošolcem Ivanom Veselom (Vesnin), Fr. Štrukljem (Jaroslav), s starejšim Jan. Bilcem, mlajšim Jos. Ogrincem i. dr.; spisovali so slovenski list »Lipa«, v katerem so se vadili pisateljevanja, in se učili slovanskih jezikov, posebno češčine. Tedaj je G. priobčil v UT-u razpravo o »lastnostih narodskega učitelja« (1862), v ZD nekaj člankov (1862) in pesem »Pogrebec« (1863), v SV opis Izlandije (1862), v N nekaj opisov iz živalstva (1862–4). Začel je z veliko vnemo nabirati in priobčevati narodno blago ter prevajati iz slovanskih jezikov (ZD 1863); temu delu se je posvetil s tako vnemo, da mu pozneje ni preostajalo časa ne volje za samostojno pisateljsko delo. Nar. pravljice, pripovedke, vraže i. pod. je priobčeval v SG in N (od 1862), Besedniku, Kresu, pri MD i. dr. Prevajal je pred vsem pripovedno prozo, največ iz češčine, poljščine in ruščine. Tiskali so se njegovi prevodi v ZD (1862 do 1878), SG (1864–8), N (1862–85), SN (1869 do 1876) in Listkih, Besedniku (1870–7), Soči (1872), Zori (1872–3), Slovencu (1873 do 1878), pri MD in MS, v Cvetju iz dom. in tujih logov in Ljudski knjižnici (mariborski, 1885). Prevajal je iz poljščine največ Czajkowskega, Kraszewskega, poleg tega Grabowskega, Korzeniowskega, Jellowickega, Krasinskega i. dr., iz ruščine največ Gogolja, poleg tega Turgenjeva i. dr., iz češčine V. Štulca, Chocholouška, Hálka i. dr., iz shrv. Dam. Pavlovića, Bogošića, nekoliko tudi iz drugih jezikov (n. pr. Jokaja). Posebe so izšli prevodi Chocholouškove »Agapije« (Cvetje,1864), Czajkowskega »Kirdžali« (Cvetje, 1865), Kraszewskega »Koče za vasjo« (Zab. knj. MS, 1886), Gogoljevih »Mrtvih duš« (Zab. knj. MS, 1887); v LMS je izšel prevod Gogoljevega »Tarasa Bulbe« (1872–3). Manjših njegovih prevodov je nebroj. Podpisoval se je L. Gorenjec, Lavoslav, Podgoriški, Podgoričan, Deželanov, Gojsko. — Prim.: nekrologe: Levec, LZ 1886, 187–8; Fekonja, Kres, 1886, 82–5; I. Šašelj, Slovan 1886, 179–81, 196–8; Marn, XXV, 91; KMD 1887, 72; Harambaša, SN 1886, št. 54, 55. Grf.

Grafenauer, Ivan: Gorenjec, Leopold (1840–1886). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi207957/#slovenski-biografski-leksikon (16. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1926.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine