Slovenski biografski leksikon

Głowacki Julij, naravoslovec, r. 18. jun. 1846 v Idriji, u. 18. maja 1915 v Gradcu. 1857–65 je študiral gimn. v Lj., nato prirodopisje, fiziko in matematiko v Gradcu in na Dunaju. 1870 je prišel za profesorja v Gorico, 1873 v Gradec, 1875 na Ptuj, 1885 v Leoben; 1895 je postal vodja samostojnih slov.-nem. oddelkov gimn. v Celju, 1899 do 1911 je bil ravnatelj gimn. v Mariboru. V izvestju ptujske gimn. je 1881 priobčil razpravo o metodiki pouka mineralogije na srednjih šolah, 1885 je v njem opisal ribe v Dravi in njenih pritokih, ribe v Savi in Soči pa v izv. celjske gimn. 1896. Glavno njegovo polje je bila botanika, pred vsem sistematika in bijologija kriptogam. Od 1870 naprej je v ta namen prepotoval nele vse slov. ozemlje in njega bližnjo okolico, ampak tudi Dalmacijo, Bosno, Hercegovino in Črno goro. Pri tem je dognal množico novih nahajališč že znanih vrst, ugotovil za posamezne kraje mnogo novih vrst in odkril več sploh še neznanih gliv, lišajev in mahov, ki so po njem dobili svoja imena. »Floro slov. dežel«, ki jo je s Fr. Erjavcem pripravljal za MS, je začel na podlagi njegovega gradiva 1912 izdajati L. Poljanec. Kot šolnik je bil strog, stvaren in pravičen. – Prim.: Knapp, Jahresb. Gymn. Marburg 1912 (s sliko); Sajovic, Carn. 1915, 225–31 (s sliko in biblijografijo spisov). Gl.

Glonar, Joža: Głowacki, Julij (1846–1915). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi203187/#slovenski-biografski-leksikon (17. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1926.

Primorski slovenski biografski leksikon

Glowacki Julij Ivan, botanik, lihenolog in briolog, r. 18. jen. 1846 v Idriji, u. 18. maja 19.15 v Gradcu. Oče je bil žgalniški adjunkt, mati Amalija Fercher. Osn. š. je obiskoval v Idriji, šel 1857 na gimn. v Lj., maturiral 1865 in nato študiral na graški in dunajski U. Še preden je dokončal študije, pa je že prišel učit v Gor. na realko (1870–71) in kasneje dve leti na učiteljišče kot namestni učitelj. 1873 je odšel kot suplent na I. drž. gimn. v Gradec in ostal do 1875, ko je opravil strokovne izpite iz prirodopisja kot glavnega predmeta, fizike in matematike pa kot stranskih predmetov, pozneje pa še strokovni izpit iz slov. učnega jezika. Prvo mesto kot srednješolski profesor je dobil v Ptuju in tu učil polnih 10 let, ko se je 1885 preselil v Ljubno na Štajerskem (do 1895), ko je bil nastavljen za vodjo samostojnih slov.-nemških oddelkov na celjski gimn. Po štirih letih je odšel za ravnatelja gimn. v Mrb in jo uspešno vodil polnih 12 let. 1911 je stopil v pokoj in se še isto leto preselil v Gradec. Zanimanje za rastlinstvo je prinesel iz gimn., povečal pa mu ga je na U H. W. Reichardt na Dunaju. Največje zanimanje G-ega je veljalo brezcvetnicam, posebno lišajem in mahovom. V tem zanimanju je našel sebi enako vnetega dunajskega briologa Johanna Breidlerja, ki se mu je potem pridružil pri skupnem delu, občeval pa je tudi z briologom Friderikom Krupičko in lihenologom Arnoldom. G. je že kot visokošolec proučeval in preiskoval idrijsko okolico s Črno prstjo. Enako je potem storil z okolico Gor., ko se je tja preselil. Iz tega obdobja sta prvi dve razpravi: Beschreibung eines neuen Bastardes Anemone Pittonii (Verhandlungen der k. k. zoologisch-botanischen Gesellschaft in Wien, 1869) ter v sodel. z Arnoldom: Flechten aus Krain und Küstenland (p. t. 1870). Prav tako je določil v tej dobi tudi herbarij dvornemu svetniku vitezu M. Tommasiniju (lišaji iz Primorja). Od 1874 sledi njegova štajerska doba, najprej okolica Ptuja (1874–85), nato okolica Ljubnega (1885–92), od 1896–1902 se je posvetil vegetaciji Pohorja, v posameznih letih (1901, 1902, 1903) pa v Gmündu, pa še v Dellaehu, Hirschenauu. 1892 je bil na Kranjskem v Savinjskih Alpah, od 1900 je hodil v Julijske Alpe, večkrat je obiskal Kras (1896, 1904, 1910), Istro, Dalmacijo in Črno goro (1896), pa tudi Bosno in Hercegovino (1904). O vsem tem pregledanem terenu je stalno poročal v znanstvenem tisku in opisoval nova nahajališča že znanih vrst, za posamezne (kraje odkritih mnogo novih vrst, med katerimi več dotlej še nepoznanih mahov, gliv in lišajev, ki so dobili po njem ime. Nekatere od teh razprav so: Die Flechten des Tommasinischen Herbars (v publikaciji kakor zgoraj, 1874), Podromus einer Flechtenflora von Görz (Jahresbericht der Oberrealschule in Görz, 1871), Übersicht über den heutigen Stand der Frage vom Wesen der Lichenen (Jahresbericht des Untergymnasiums in Pettau, 1877), Ein neuer Rostpilz (Mitteilungen des naturwissensehaftlichen Vareines für Steiermark in Graz, 1891–92), Die Moosflora der Julischen Alpen (Verhandl. z.-b. Gesell. in Wien, 1910), Ein Betrag zur Kentniss der Moosflora der Karstländer (Carniola 1913). Zraven botaničnih razprav pa se je G. zanimal tudi za ihtiologijo in napisal Die Fische der Drau und ihres Gebietes (Jahresbericht des Untergymn. in Pettau, 1885), Die Fische der Save und des Isonzo (Jahresbericht des Untergymnasiums in Cilli, 1896). G. je bil kot pedagog stvaren in visoko izobražen šolnik; snov je živahno razlagal in skušal vzbuditi v učencih zanimanje za prirodopis; vedno se je skliceval na domače primere flore. Kljub temu, da je bil strog pedagog, so ga vsi spoštovali, ker je bil pravičen. Tudi problemu poučevanja se je oddolžil z razpravo Über die Stellung des Unterrichtes in der Mineralogie an unseren Mittelschulen und insbesondere an den Gymnasien (cit. izvestje ptujske gimn. za 1881). Z Erjavcem in je začel pripravljati delo Flora slovenskih dežel, pa ga je potem na podlagi njegovega gradiva za Slovensko Šolsko Matico pripravil Leopold Poljanec (izšla dva sn. 1912, 1913). To delo je pravzaprav prvi ključ za določevanje rastlin v slovenščini. G. se je tudi v krajih, kjer je živel, udeleževal narodnega življenja; tako je bil v Gor. član odbora za proslavo 25-letnice Prešernove smrti (1873).

Prim.: Friedrieh Knapp, Direktor J. G., Jahrb. des k. k. Staats Gymn. in Marburg a/D. 1912, 35 s sl.; Dr. Gv. Sajovic, † J. G., Carniola, N. v. VI/ 1915, 225–31 s popolno bibliografijo spisov; UT 1915, št. 11; Gabršček I, 176, 183, 186; SBL I, 222 (Gl. = Joža Glonar); Arko 243; MSE I, 559.

Brj.

Brecelj, Marijan: Głowacki, Julij (1846–1915). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi203187/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (17. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 5. snopič Fogar - Grabrijan, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1978.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine