Novi Slovenski biografski leksikon

FLORJANČIČ, Janez Dizma (Ivan Dizma Florjančič, Janez Dizma Florjančič pl. Grienfeld, Janez Dizma Floriantschitsch de Grienfeld, Joannes Disma Floriantschitsch, Joannes Disma Floriantschitsch de Grienfeld), kartograf, geograf, astronom, matematik (r. 1. 7. 1691, Ljubljana; u. ok. 1757, neznano). Oče Janez Štefan Florjančič, pravnik, odvetnik, numizmatik, mati Ana Genovefa Florjančič, r. Kunstl.

Pri jezuitih v Ljubljani je zaključil filozofsko-fizikalne in bogoslovne študije. V duhovnika je bil posvečen 1715 na Goričanah, 1722–28 je služboval kot župni vikar v Višnji Gori, 1733–38 kot župnik v Šmartnem pri Litiji in 1738–53 kot župnik v Šentvidu pri Stični. Domneva se, da je umrl nekaj let po končani službi župnika kot arhidiakon samostana v Stični.

Posvečal se je geografiji, astronomiji in matematiki. Uredil si je opazovalnico astronomskih pojavov in magnetne deklinacije ter spoznaval metode astronomije. Njegovi ohranjeni latinski rokopisi, ki jih hrani tudi NUK, vsebujejo številne razprave o astronomiji in matematiki, opazovanju in gibanju Sonca, Lune ter drugih planetov, površini kroga; ohranjene so njegove preglednice z navodili za astronomsko preračunavanje in geometrični priročnik. Zagovarjal je uporabo logaritmov. Bil je privrženec teorije Johannesa Keplerja o planetih, imel je stike z vodilnimi evropskimi astronomi. Dopisoval si je tudi z dunajskim dvornim astronomom in topografom Gianom Giacomom Marinonijem, ki je 1751 pohvalil njegov zemljevid Kranjske.

Kot geografa ga je zanimala predvsem domača Kranjska. Začetek njegovega kartografskega dela je izmera posestva stiškega samostana in njegov prikaz v obliki katastrskega načrta z za tisti čas sodobnimi geodetskimi in kartografskimi metodami. Takrat se mu je porodila ideja za izdelavo zemljevida Kranjske v velikem merilu. Zanj je več kot deset let delal na terenu, izvajal meritve, določal višine in lego pomembnih vzpetin ter zapisoval krajevna imena v slovenščini in nemščini. Zemljevid Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica (Krajepisni zemljevid Kranjske) iz dvanajstih listov v približnem merilu 1 : 111.000 je izšel 1744. Z bakrorezno ploščo ga je natisnil inženir Abraham Kaltschmidt. Gre za najkakovostnejši in najpopolnejši zemljevid Kranjske tistega obdobja, ki ga odlikuje tudi izredna plastičnost oblikovanosti površja, prikazanega v obliki panorame. Posebnosti zemljevida so dodana veduta in natančen tlorisni načrt Ljubljane v približnem merilu 1 : 5000 s seznamom pomembnejših zgradb, prva omemba Triglava (Terglou) v slovenskem jeziku in alegorične upodobitve nekaterih deželnih značilnosti, zaradi katerih se zemljevid uvršča v vrh grafične umetnosti.

Dela

  • Area soli parochialis oder Feldsraum der pfarrhoefflichen Aecker, Gaerten u. Wiesen in Quadrat-Toisen entworfen anno 1749, 1749.
  • Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica, Iussu, Sumptuque Inclitorum Provinciae Statuum geometrice exhibita, 1744, 1799, faksimile 1994 (zemljevid, Ljubljana, 12 listov, merilo približno 1 : 111.000, bakrene plošče hrani Narodni muzej).
  • Horologia selecta ex gnomica universali (vprašljivo avtorstvo ).
  • Lucidorum intervallorum sive operarum mathematicarum, quibus serena liberaque ab officii curis fronte horas otiosas fallere subinde placuit commentarius, 1705, 1735, 1740 (hrani NUK).
  • Ludis astronomicis lusae horae subsecivae, 1747, 1748, 1718–1757 (hrani NUK).

Viri in literatura

Gašperič, Primož: Florjančič pl. Grienfeld, Janez Dizma (1691–okoli 1757). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi189985/#novi-slovenski-biografski-leksikon (23. oktober 2020). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Slovenski biografski leksikon

Floriantschitsch de Grienfeld Ivan Dizma, astronom in geograf, r. 1. jul. 1691 v Lj., je bil v mašnika posvečen 21. okt. 1715 na Goričanah, 1722-8 župni vikar v Višnji Gori, 1733-8 župnik v Šmartnem pri Litiji, 1738-53 pa v Št. Vidu pri Stični, kjer je ostal še do 1757. U. najbrž kot stiški cistercijan neznano kje. Večino prostega časa je posvetil matematiki, astronomiji in geografiji Kranjske. Nad 10 let je pripravljal zemljevid Kranjske in sam določal višino posameznih gor, ki kažejo na njegovem zemljevidu obliko panorame. Zemljevid je izšel (v pribl. merilu 1:111.000, v jeklo vrezan od Abrahama Kaltschmidta) z naslovom Ducatus Carnioliae tabula chorographica iussu sumptuque inclitorum provinciae statuum geometrice exhibita 1744, 2. izd. 1791; obe imata tudi sliko Lj. in nje načrt. Spisal je tudi Horologia selecta ex gnomica universali. Lic. knjiž. v Lj. hrani 2 njegova rokopisa: Lucidorum intervallorum sive operarum mathematicarum, quibus serena liberaque ab officii curis fronte horas otiosas fallere subinde placuit commentarius (ms. 157) in Ludis astronomicis lusae horae subsecivae (ms. 158). Prvi obsega v glavnem: Trichilias logarithmorum logisticorum ex Heptakosiade Kepleri nata, anno 1735 commodo calculatoris astronomi (z navodilom za porabo), De planetarum theoriis, hypothesibus et in specie solis, De moderna planetarum theoria, Tabulae aequationum solis ad excentricitatem 1705, Magneticae acus diversis in Carnioliae locis diversissimae declinationes, Memoriale geometricum, Quadratura circuli (iz 1740, ocena enako naslovljenega dela, ki ga je neki »Matheseophilus« izdal v Augsburgu 1733); drugi ima sledečo vsebino: Praecepta in tabulas Rudolphi, duabus eclipsibus exemplificata, altera lunae, quae continget anno 1747, die 25. febr., altera solis, quae occuret anno 1748, 25. julii; catalogus nonnullarum observationum, postremis his annis (1718-57) institutorum; tabulae tam primi motus, quam theoricae solis, et pro parte lunae in stylo Gregoriano, alligatae ad meridianum Labacensem; tabulae epocharum, mediorum motuum et aequationum Mercurii novae. Rokopisa kažeta, da je obvladoval tedanje astronomične metode. V arh. žup. v Št. Vidu pri Stični se hrani njegova Area soli parochialis oder Feldsraum der pfarrhoefflichen Aecker, Gaerten u. Wiesen in Quadrat-Toisen entworfen anno 1749 (s sliko vasi in njene cerkve). Uredil si je lastno zvezdarno in bil v stalnem dopisovanju z dun. dvornim matem. in tehn. G. G. Marinonijem. — Prim.: Pohlin; Orožen, ZMS III, 33-5; Steska, IMK 1900, 148; Koblar, ravnotam, 192; Zgodovinski zbornik 432; Radics, LZg 1912, 863, 869; Hacquet, Oryctogr. I, 58; II, XXIX. Gl.

Glonar, Joža: Florjančič pl. Grienfeld, Janez Dizma (1691–okoli 1757). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi189985/#slovenski-biografski-leksikon (23. oktober 2020). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1926.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine