Slovenski biografski leksikon

Ferjančič Ivanka, učiteljica čipkarstva, v Idriji r. 21. dec. 1850, u. 21. maja 1879. Že v ljudski šoli je kazala izredno zmožnost in veselje do čipkarstva, kar jo je nagnilo, da je šla na Tirolsko v Monsberg se učit čipkarstva. Ko se je vrnila v Idrijo, je začela s sestro Antonijo izdelovati nove vzorce, ki so odprli idrijskim čipkam pot na svetovni trg. Ministrstvo je po njenih nasvetih ustanovilo čipkarsko šolo v Idriji, ki jo je vodil katehet Juvan, prva učiteljica pa je bila F. Kljub mnogim nasprotovanjem je zavod dobro napredoval in vlada je F. poklicala na Tirolsko, da je v Provesu preustrojila čipkarsko obrt, kjer so se pri F. učila tudi dekleta s Češkega. Sedanji »Čipkarski tečaj« (scuola merletti) v Idriji, ki je v Italiji vzor zavodom z enakim smotrom, deluje ter času in modi primerno napreduje v smeri, ki mu jo je določila F.; v zadnjem času je dosegel na razstavah v Italiji največje odlikovanje: zlato svetinjo. — Prim.: UT 1879, 177 in podatki dek. M. Arka. Šr.

Šlebinger, Janko: Ferjančič, Ivanka (1850–1879). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi187161/#slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1926.

Primorski slovenski biografski leksikon

Ferjančič Ivanka, prva učiteljica čipkarstva, r. 21. dec. 1850 v Idriji in tu u. za jetiko 21. maja 1879. Oče Jožef, gozdarski uradnik, mati Jera Lapajne. Ljudsko š. je obiskovala od 1859 in opravila prvi razred z odliko ter bila prva premijantka. Ker je imela veliko veselje do čipkarstva in bila v tem zelo nadarjena, so jo na priporočilo pristojnih oblasti poslali na izpopolnjevanje v tej stroki na Tirolsko v Nonsberg in Provais. Po vrnitvi je s sestro Antonijo in bratom Jožetom začela izdelovati tudi nove vzorce, ki so idrijskim čipkam odprli še bolj pot v svet. Š. oblasti so jo povabile na Dunaj na ministrstvo in po posvetovanju z njo so ustanovile v Idriji čipkarsko š. (17. okt. 1876), ki se je že naslednje leto preimenovala v čipkarski tečaj. F-jevo so postavili za prvo učiteljico čipkarstva. Š. je vodil poseben nadzorni odbor, postavljen za dobo pet let, ker se pa ta ni obnesel, so bili postavljeni kuratorji, med njimi je bil tudi katehet J. Juvan. F-jeva je bila v nadzornem odboru, a je kmalu nato umrla. Nasledila jo je sestra Antonija (1879). Na tej š. so dekleta dobivala pouk za izdelovanje zahtevnih (finih) čipk, tako v sukancu, bombažu, volni, svili, pa tudi s srebrno in zlato nitjo. Ustanova, na katere začetku stoji to preprosto, a bistro idrijsko dekle, je imela različno usodo v časih, ki so sledili, vendar je dajala vrstam idrijskih klekljaric, pa tudi tistim iz bližnje in daljne okolice, temeljito osnovo za kasnejše delo in preživljanje; bila je torej velikega socialnega pomena za žensko delovno silo tega, tudi širšega območja.

Prim.: Krstne matice Idrija; UT 1879, 177; SBL I, 176 (= šr.); Arko, Idrija 230–1 s sl.; Lado Božič, Idrijsko čipkarstvo, IdrR 1956, 1, 8; Marija Makarovič, Klekljane čipke, katalog razstave, Idrija 1970, str. [6, 16].

Brj.

Brecelj, Marijan: Ferjančič, Ivanka (1850–1879). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi187161/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič Čotar - Fogar, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1977.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine