Ferjančič, Andrej (1848–1927)
Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Andrej_Ferjančič.jpg (24. 3. 2014)

Slovenski biografski leksikon

Ferjančič Andrej, politik, r. 30. okt. 1848 v Slapu na Vipavskem, je dovršil gimn. v Gorici (1860–68) in jur. študije na Dunaju (promov. 1875), kjer je bil predsednik »Slovenije«, služboval pri raznih sodiščih na Dunaju (1874–6), pri okr. sodišču v Ptuju (1876–83), drž. pravdništvu v Novem mestu (1883–6) in v Lj. (1886–95) ter pri dež. sodišču v Lj. (1895–07); živi kot vpokojen dvorni svetnik na Bledu. V drž. zboru je zastopal po smrti Ad. Obreze kmečke občine Postojna-Planina (1885–96), mesta in trge Postojna, Lož, Idrija, Vrhnika, Škofja Loka, Kranj, Kamnik, Tržič, Radovljica (1897–07), bil prvi podpredsednik drž. zbornice (1898 do 1899) in član delegacij (1899–900). V dež. zboru je zastopal mesta in trge vol. okraja Tržič-Radovljica-Kamnik (1901–07) ter bil dež. odborniški namestnik. V drž. zboru je bil član raznih odsekov: za službeno pragmatiko, volilno reformo, izpremembo kazenskopravnega reda, vinogradništvo, permanentnega kazenskopravnega odseka, imunitetnega (predsednik), justičnega (predsednik), obrtnega, ustavnega in dr., se udeleževal zlasti proračunskih debat (1887–94), zastopal z interpelacijami gospodarske potrebe svojega vol. okrožja in slov. narodnostne zahteve. Skušal je doseči drugačno razdelitev vol. okrožij na Koroškem, s katero bi bili dobili Slovenci še dva mandata (1888), zahteval slov. in hrv. uradne napise (1894), zapustil (1893) Hohenwartov klub in bil med ustanovitelji južnoslov. kluba (1896), bil za Taafejevo vol. reformo, pozdravil Badenijev nastop, zahteval, da se njegove jezikovne naredbe za Češko vpeljejo tudi v slov. dežele, da se izdajo odloki najvišjega sodišča v slov. jeziku (1896), se zavzel (1900) v delegacijah za slov. in hrv. živelj na Primorskem, ki da je edini v stanu preprečiti velenemške in ital. aspiracije na Adrijo, in zahteval združitev okupiranih dežel s Hrvaško in Dalmacijo. Bil je član nar. napr. stranke, dosegel je fuzijo slov. vladne in radikalne stranke (1892), se boril s Šukljetom v Hohenwartovem klubu in v drž. zboru (1894) ter s Šušteršičem zlasti v dež. zboru. — Prim.: Index zu d. stenogr. Protokollen d. Abgeordnetenhauses; Kolmer, Parlament u. Verfaßung in Österreich IV–VII; KMD 1890, 101 (s sliko); Prijatelj II, 44, 222, 224 do 225, 243–4, 341, 364, 386, 538, 542–6, 552, 561, 570, 574, 576, 588, 590. Pir.

Pirjevec, Avgust: Ferjančič, Andrej (1848–1927). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi186908/#slovenski-biografski-leksikon (20. julij 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1926.

Primorski slovenski biografski leksikon

Ferjančič Andrej, politik, r. 30. okt. 1848 na Slapu na Vipavskem, u. 14. jul. 1927 na Bledu. Gimn. opravil v Gor. (1860–68), pravo študiral na Dunaju, kjer je promoviral 1875. Bil je v službi pri raznih sodiščih na Dunaju (1874–76), pri okrajnem sodišču v Ptuju (1876–83), v drž. pravdnistvu v Novem mestu (1883–86) in v Lj. 1886–95) ter pri dež. sodišču v Lj. (1895–1907). Zadnja leta je preživel v pokoju kot dvorni svetnik na Bledu, kjer je imel lastno vilo. Bil je v drž. zboru od 1885 do 1907; bil podpreds. drž. zbornice in član delegacij (1898–1900). Izvoljen je bil tudi v kranjski dež. zbor (1901–07) in bil odborniški namestnik. Na seji drž. zbora 13. jul. 1891 je govoril o sodnih razmerah na Primorskem in navedel primere, kako se zaradi neznanja nemškega jezika dela ljudstvu krivica na sodnijah. Zahteval je slov. in hrv. uradne napise (1894); Badenijeve jezikovne naredbe za Češko naj se vpeljejo tudi v slov. dežele in naj se izdajo odloki najvišjega sodišča v slov. jeziku (1896). Bil je član narodnonapredne stranke. Ko je jan. 1901 katoliško napredna stranka pod Šušteršičevim preds. ustanovila Slovanski centrum, so liberalni poslanci (Ploj, Robič, Tavčar, Plantar, Oskar Gabršček in Ferjančič) ustanovili Hrvatsko-slovenski klub. Kasneje so Tavčar, Ferjančič, Plantar in O. Gabršček izstopili iz tega kluba in ustanovili maja 1902 svoj »Jugoslovanski napredni klub« pod F-evirn predsedstvom. 1903 se je skupaj s Tavčarjem in dr. A. Frankom udeležil zborovanja, ki ga je društvo »Pravnik« priredilo v Devinu ter imel govor o važnosti pravniškega stanu. Ko je vlada febr. 1906 predložila načrt za volivno reformo v drž. zbor, je bil z dr. Plojem, dr. Ivčevičem in dr. Sušteršičem v odseku za volivno reformo. V drž. zboru je bil tudi član odsekov za spremembo kazensko-pravnega reda, za vinogradništvo, stalnega kazenskopravnega odseka, obrtnega, ustavnega, justičnega odseka. Vedno je z interpelacijami zastopal potrebe svojega volivnega okraja in slov. narodnostne zahteve.

Prim.: KMD 1890, 101 s sl.; SBL I, 175; GorS, 56, 20. 7.1927; Gabršček I in II, pass.; I. Prijatelj, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina, Lj. 1956–1966, II, pass.; Erjavec, 75–76; IS 1927, 179.

Vh

Vetrih, Jožko: Ferjančič, Andrej (1848–1927). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi186908/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. julij 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič Čotar - Fogar, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1977.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine