Dimitz, Avgust (1827–1886)
Vir: Ilustrirani Slovenec, št. 34, 22. 8. 1926

Slovenski biografski leksikon

Dimitz Avgust, zgodovinar, r. 16. avg. 1827 v Lj., u. 10. dec. 1886 tam. Srednjo šolo je končal v Lj., 1845–50 študiral pravo na Dunaju, potem vstopil v Lj. v službo pri fin. stroki ter postal 1884 (dejansko že 1880) predstojnik fin. ravnateljstva. Svoje liter. delo je D. osredotočil pri Historičnem društvu za Kranjsko, kjer je bil od 1858 nad dve desetletji tajnik, dokler ni društvo zaradi splošne apatije in nar. polit. bojev v deželi popolnoma zaspalo; bil je urednik MHK 1859 do 1868, ko so prenehale izhajati. Tu je objavljal številne članke iz naše polit., kulturne, cerkv. in lokalne zgodovine, bijografske podatke ter nekatere doneske za slov. slovstveno zgodovino. (Seznam D.-evih razprav v MHK ter v BK gl. v Gratzyjevem Repertoriju.) Kot tajnik in duša Histor. društva se je živo zanimal za razna arheološka vprašanja, kakor tudi za stanje raznih podeželskih arhivov (prim. MHK 1858, 20; 1860, 86). Bil je 6 let redaktor LZg, konservator dun. centralne komisije za varstvo spomenikov ter je o domoznanskih rečeh napisal več podlistkov za LZg, Laib. Tagblatt in Laib. Wochenblatt. Dasi v polit. oziru ni šel s Slovenci — čutil se je pred vsem »Kranjca« ter se tradicijonalno-konservativno držal Nemcev — je vendar tudi z ljubeznijo zasledoval pojave na slov. liter. polju. Objavil je nekaj posrečenih prestav Prešernovih, Vodnikovih, Cegnarjevih in Valjavčevih pesmi v LZg in v nem. pisanem listu Triglav; dve Prešernovi pesmi je ponemčil za Costov Vodnikov album, kjer je opisal Vodnika tudi kot arheologa in historika. Po nalogu kranjske dežele je ob 600letnici združitve Kranjske z Avstrijo izdal slavnostni spis Die Habsburger in Krain, ki je izšel tudi slovensko v Cimpermanovem prevodu. Plod njegovega neutrudljivega raziskavanja domače zgodovine in želje, da bi zopet poživil zanimanje za zgod. vprašanja, je obširna Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813 (Lj., avg. 1874–6, v 12 snopičih). Ker je za novejšo dobo porabljal zlasti kranjski dež. arhiv, mu je gradivo izza 3. snopiča tako naraslo, da je  zgodovina od časa cesarja Maksa I. (1493) brezprimerno obširneje obdelana ko srednji vek. Zlasti podrobno govori o kmečkih uporih, turških bojih, o reformaciji. O pričetkih slov. književnosti protestantske dobe ni do takrat še nihče pisal tako temeljito ko D. v tej svoji zgodovini; a tudi sicer opozarja D. v njej često na vrline našega naroda in na zasluge njegovih znamenitejših sinov. Kljub nem. stališču je skušal biti nepristranski sodnik in je vedno navajal vire, iz katerih je črpal. Obilica novih arhivalnih prispevkov ga je sicer često vrgla iz tira, da podaja bolj specijalno gradivo kot bi bilo potreba, vendar skuša ostati v okviru pripovedovalne zgodovine, ozirajoč se posebno še na pojave iz duševnega in obče kulturnega življenja. Manjša izdaja pod naslovom Kurzgefasste Gesch. Krains mit bes. Rücksicht auf die Kulturentwicklung (Lj. 1886). Iz svoje služb. stroke je izdal 1860 skupaj s Fried. Formacherjem Handbuch des Gebührengesetzes. Prim.: LZg 1886, 2339; LZ 1887, 58; Schumi II, 288; Deutscher Kalender f. Krain 1892, 3 (s sliko). Mal.

Mal, Josip: Dimitz, Avgust (1827–1886). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi173176/#slovenski-biografski-leksikon (23. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine