Novi Slovenski biografski leksikon

DEV, Franc Ksaver (rojstno ime Franz Xaver Deu; Fran Ksaver Dev), izdelovalec orgel (r. 2. 9. 1824, Mokronog; u. 18. 12. 1872, Ljubljana). Oče Franc Ksaver Dev, mati Marija Dev, r. Potočnik.

Dev se je mizarstva izučil v Celju, 1842 pa je nekaj več kot leto dni delal v delavnici Ferdinanda Malahovskega v Ljubljani. 1842–56 je sodeloval pri izdelavi orgel v delavnici Ullmann na Dunaju. Tam so mu pisno potrdili mojstrski list, na katerem so poleg Franza Ullmanna podpisani orglarja Jakob Deutschmann in F. Hoxa, A. Tomašek, stolni kapelnik Josef Drechsler in stolni organist Andreas Bibel.

Po vrnitvi je glede na nepreverjene informacije nekaj mesecev delal v Sevnici, kjer se je ob njem orglarstva učil Janko Vrabec. V Ljubljani ga prvič zasledimo 1853, ko je živel na Šentjakobskem trgu 141 ter oglaševal izdelavo novih orgel, harmonijev, lajn in drugih glasbil s piščalmi ali jezički, poleg tega pa še uglaševanje klavirjev. 1854 je javni glasbeni šoli pri ljubljanski normalki ponudil šolske orgle po promocijski ceni 100 goldinarjev; naročilo je izvedel naslednje leto. Spomladi 1856 je z ženo živel na Poljanskem predmestju št. 5, delavnico pa je po podatkih Stanka Premrla imel na Bregu blizu Židovske ulice. 1863 so se v župniji v Podkraju na Vipavskem pohvalili z njegovim orgelskim avtomatom, kar je v slovenskem orgelskem prostoru posebna redkost. Svoje dejavnosti in izobraženost v orglarstvu je izdatno oglaševal 1866, ko se je zahvalil dotedanjim naročnikom in navedel, da ima stanovanje in delavnico zdaj na Bahnhofgasse 114 (danes vogal Kolodvorske in Čufarjeve ulice v Ljubljani). Poleg izdelave glasbil s tipkami je popravljal tudi glasbene avtomate in godala, pri vseh pa je uporabljal suh les in izbrane materiale po cenah, ki so bile za polovico nižje od konkurence. Oglase v časopisje so mu verjetno pisali drugi, saj je sam veljal za skromnega in tihega človeka, ki sebe ne zna prodajati.

Devovih orgel niso hvalili le v časnikih. Tudi skladatelj in takrat vodilni orgelski izvedenec Stanko Premrl, ki je v rodnem kraju Šentvid v Vipavski dolini (danes Podnanos) dobro poznal njegovo glasbilo, je v svoji Statistiki orgel ljubljanske škofije navedel, da so »izredno voljno, mehko in prikupno intonirane«, posamezni registri in celotne orgle pa da »pojo veličastno in brez vsake rezkosti in kričavosti«.

Dela

Ljubljana, javna glasbena šola, 1854, s tremi registri v manualu in enim v pedalu; kolavdirala sta jih Gregor Rihar in Kamilo Mašek.
Vipava, ž. c. sv. Štefana, 1860, dva manuala, dvajset (štiriindvajset) registrov, v pedalu 32’ Unterzac, tonski ventili s pantografskim odpiranjem, ki piščalim dovajajo več sape; 1892 so jih zamenjale Goršičeve, po več predelavah pa 2005 sedanje Močnikove.
Kropa, ž. c. sv. Lenarta, 1862, trije registri v pedalu in devet registrov v manualu, mikstura razdeljena; prvotna klaviatura brez spodnje tipke Cis; Jenko jih je deloma predelal 1949, vendar so obnovljive v prvotno stanje.
Podkraj, ž. c. sv. Marjete, 1863, lajna oziroma orgelski avtomat je imela »viže« za skoraj vse praznike; 1884 so prave orgle kupili v delavnici Zupan, te pa so 1974 zamenjali z Jenkovimi.
Rogaška Slatina, ž. c. sv. Križa, 1865, enaindvajset registrov in tri običajne zveze dveh manualov in pedala; Brandl jih je 1910 pnevmatiziral in vgradil v svojo omaro; sedanje so neobaročne iz celovške delavnice Rudolfa Novaka iz 1984, z dvaindvajset registri na dveh manualih.
Šmarje - Sap, ž. c. Marijinega rojstva, 1869, dva manuala in pedal, šestnajst registrov; 1961 je Andrej Benda odstranil omaro in večino zvočnega materiala vgradil v sedanje orgle s pnevmatsko trakturo.
Rob, ž. c. 1871, dvanajst registrov; ohranjene in celovito restavrirane 2015 (B. Košir).

Dela

Ljubljana, javna glasbena šola, 1854, s tremi registri v manualu in enim v pedalu; kolavdirala sta jih Gregor Rihar in Kamilo Mašek.
Gerovo, Hrvaška, ž. c. sv. Mohorja in Fortunata, 1856, dvanajst registrov, od teh dva v pedalu; avtorstvo ni potrjeno.
Spodnja Idrija, ž. c. Marijinega vnebovzetja, okrog 1860, orgle z vgrajenim harmonijem, izdelane z dvanajst registri okrog 1860; sedanje orgle Valičkove iz 1939.
Vipava, ž. c. sv. Štefana, 1860, dva manuala, dvajset (štiriindvajset) registrov, v pedalu 32’ Unterzac, tonski ventili s pantografskim odpiranjem, ki piščalim dovajajo več sape; 1892 so jih zamenjale Goršičeve, po več predelavah pa 2005 sedanje Močnikove.
Bela Peč/Fusine in Valromana, Italija, c. sv. Lenarta, 1861, devet registrov, kratka oktava v manualu in pedalu; 1967 povsem predelane (Zanin).
Brdo pri Lukovici, ž. c. Device Marije Vnebovzete, 1863, štirinajst (trinajst) registrov na enem manualu in pedalu, pozavna v pedalu, velika omara; danes je ostalo le nekaj rezljanega okrasja, sedanje orgle so Jenkove.
Planina, ž. c. sv. Kancijana, 1861, deset registrov; odstranjene po drugi svetovni vojni.
Kočevske Poljane, ž. c. sv. Andreja, 1861, devet registrov; 2019 deloma ohranjene, vendar v slabem stanju.
Kropa, ž. c. sv. Lenarta, 1862, trije registri v pedalu in devet registrov v manualu, mikstura razdeljena; prvotna klaviatura brez spodnje tipke Cis; Jenko jih je deloma predelal 1949, vendar so obnovljive v prvotno stanje.
Podgraje, ž. c. Karmelske Matere Božje, 1862, osem registrov; od 1948 tam Jenkove orgle, deloma iz materiala orgel na Trsatu.
Dragatuš, ž. c. sv. Janeza Krstnika, 1863, štirinajst registrov; cerkev in orgle uničene ob letalskem napadu maja 1944.
Podkraj, ž. c. sv. Marjete, 1863, lajna oziroma orgelski avtomat je imela »viže« za skoraj vse praznike; 1884 so prave orgle kupili v delavnici Zupan, te pa so 1974 zamenjali z Jenkovimi.
Podnanos (Št. Vid), 1863, štirinajst registrov, en manual, principalna piramida je imela Principal 8’, Principal 4’, Principal 2’, veliko kvinto in miksturo; v pedalu kvinta in pozavna 16’; Premrl jih je pohvalil; sedanje orgle so Jenkove, 1980.
Rogaška Slatina, ž. c. sv. Križa, 1865, enaindvajset registrov in tri običajne zveze dveh manualov in pedala; Brandl jih je 1910 pnevmatiziral in vgradil v svojo omaro; sedanje so neobaročne iz celovške delavnice Rudolfa Novaka iz 1984, z dvaindvajset registri na dveh manualih.
Leskovec v Podborštu (župnija Šentjanž na Dolenjskem), p. c. Žalostne Matere Božje, 1868, devet registrov; razdejane med drugo svetovno vojno in kasneje odstranjene.
Šmarje - Sap, ž. c. Marijinega rojstva, 1869, dva manuala in pedal, šestnajst registrov; 1961 je Andrej Benda odstranil omaro in večino zvočnega materiala vgradil v sedanje orgle s pnevmatsko trakturo.
Rob, ž. c. 1871, dvanajst registrov; ohranjene in celovito restavrirane 2015 (B. Košir).

Viri in literatura

Arhiv Orglarske šole v Ljubljani, Fond S. Premrl.
Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, Ostavština Ladislava Šabana.
Nadškofijski arhiv Ljubljana, Župnije Mokronog, Ljubljana – stolnica, Ljubljana Šentjakob, Vače; popisi župnij, 1954; zapuščina F. Kimovec.
PSBL.
Franz Xav. Deu, Laibacher Zeitung, 15. 10. 1853; 17. 10. 1853 (Anhang zur Laibacher Zeitung) (oglas).
Fr. Xav. Deu: Bitte zu leßen!, Laibacher Zeitung, 2. 4. 1856 (Anhang zur Laibacher Zeitung) (oglas).
Franc Ser. Adamič: Iz Šmartna pri Litii. (Nove orgle), Kmetijske in rokodelske novice, 5. 9. 1860.
J. G.: Iz Poljan pri Toplicah na Dolenskem, Kmetijske in rokodelske novice, 20. 2. 1861.
Kratek obris godbine povestnice, Učiteljski tovariš, 2, 1862, št. 10, 155–156.
Iz Kranja, Učiteljski tovariš, 2, 1862, št. 12, 190.
Franc Ser. Adamič: Kaj je pravo?, Učiteljski tovariš, 2, 1862, št. 13, 202–204.
Franc Xav. Dev: Odperte pismice gosp. Fr. Ser. Adamiču, Učiteljski tovariš, 2, 1862, št. 15, 236–237.
J. P.: Iz Brda, Kmetijske in rokodelske novice, 13. 8. 1862.
H: Iz Ipave, Kmetijske in rokodelske novice, 10. 6. 1863.
A. J.: Iz Semiške dekanije, Kmetijske in rokodelske novice, 15. 7. 1863.
Iz Idrije, Zgodnja Danica, 20. 9. 1863.
Od sv. Križa pri Rogatcu, Kmetijske in rokodelske novice, 30. 8. 1865.
Franz Xav. Dev: Anempfehlung, Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung, 26. 1. 1866.
Franz Xav. Dev, Orgelbauer in Laibach, Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung, 7. 9. 1866; 15. 9. 1866; 22. 9. 1866 (oglas).
Anton Pavčič: Iz Šentjanža na Dolenskem, Kmetijske in rokodelske novice, 26, 1868, 395.
V Laščah, 23. nov., Zgodnja Danica, 2. 12. 1870.
Ivan Zarnik: Iz Poloma, Učiteljski tovariš, 10, 1870, št. 24, 385–386.
Verstorbene, Laibacher Tagblatt, 19. 12. 1872 (osmrtnica).
Iz Podkraja na Vipavskem, Slovenec, 29. 3. 1884.
Postojinsko okrajno glavarstvo : zemljepisni in zgodovinski opis, v Postojni, 1889 [ponatis 2003].
A. Bratovž: Št. Vid pri Vipavi, Cerkveni glasbenik, 33, 1910, št. 12, 93.
Orgle v cerkvah Lavantinske škofije, Maribor, 1911.
S. P. [Stanko Premrl]: Cerkvena glasba v hrvatskem Primorju, zlasti na Trsatu in okolici, Cerkveni glasbenik, 40, 1917, št. 3/4, 37.
Stanko Premrl: Nekoliko statistike o orgljah v ljubljanski škofiji, Cerkveni glasbenik, 41, 1918, št. 4/6, 25–28, št. 9/10, 70–74; 42, 1919, št. 1/2, 6–10.
Viktor Steska: Javna glasbena šola v Ljubljani od leta 1816 do 1875, Cerkveni glasbenik, 52, št. 9/10, 1929, 143–148.
Fr. Kimovec: Nove orgle v Spodnji Idriji, Cerkveni glasbenik, 62, 1939, št. 11/12, 183–184.
Ladislav Šaban: Orgulje slovenskih graditelja u Hrvatskoj, Muzikološki zbornik, 15, 1979, 13–41.
F[ranc]. Vrolih: Iz naših župnij, Družina, 18. 11. 1979.
Ladislav Šaban: Orgulje slovenskih graditelja u Hrvatskoj, Rad JAZU 385, 1980, 5–84.
Milko Bizjak, Edo Škulj: Orgle na Slovenskem, Ljubljana, 1985.
Mateja Jelenc: Orgle v župnijski cerkvi sv. Lenarta v Kropi, Ljubljana, 1998 (seminarska naloga).
Darja Koter: Glasbilarstvo na Slovenskem, Maribor, 2001.
Edo Škulj: Jenkova orglarska delavnica, Ljubljana, 2001.
Edo Škulj: Leksikon orgel in orglarjev : orgle, orglarji, skladatelji, pisci, Škocjan pri Turjaku, 2013.
Matjaž Ambrožič: Orgle v cerkvah Občine Lukovica, Zbornik Občine Lukovica II., Ljubljana, 2014, 100–111.
Jurij Dobravec: Usoda slovenskih orgel v prvi svetovni vojni, Arhivi, 40, 2017, št. 2, 415–435.
Edo Škulj: Devova orglarska delavnica, Ecce organvm!, 2017, št. 5, 3–38.
Jurij Dobravec: Slovenian organ building history : part II ‒ from baroque to present, ISO Journal / International Society of Organbuilders, 59, 2018, št. 2, 27–48.
Edo Škulj, Jurij Dobravec: Orgle Slovenije, Bohinj - Radovljica, 2018 (opisi in fotografije vseh ohranjenih orgel).
Dobravec, Jurij: Dev, Franc Ksaver (1824–1872). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi172285/#novi-slovenski-biografski-leksikon (28. november 2025). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Barbara Šterbenc Svetina Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-2022.

Slovenski biografski leksikon

Dev Fran Ksaver, orglarski mojster, r. 2. sept. 1834 (op. ur.: 2. sept. 1824) v Mokronogu, u. 18. dec. 1872 v Lj. Izdeloval je orgle nekaj časa v Sevnici, potem stalno v Lj. Njegovih orgel se nahaja v slov. deželah danes gotovo še 12. Bil je mojster v mehaniki in intonaciji, ki je voljna, mehka, zelo prikupljiva. — Prim.: Premrl, Nekoliko statistike … CG 1919. Pl.

Premrl, Stanko: Dev, Franc Ksaver (1824–1872). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi172285/#slovenski-biografski-leksikon (28. november 2025). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine