Slovenski biografski leksikon

Debeljak (Debellak) Matija, filolog in mecen, r. 15. febr. 1807 na Visokem pri Poljanah, u. 18. okt. 1867 v Trstu. Študiral je 1821–6 gimn. v Lj. (izvzemši 1823–4, ko je bil na gimn. v Kopru), 1826–9 6. gimn. razr. in filoz. v Milanu (kamor je odšel kot domači učitelj sinov apel. svetnika Jožefa Lavrina), bil prof. nem. jezika v Sundiu (vsaj do 1834), Comu, Benetkah na liceju (3 leta), Milanu na liceju (vsaj že 1842) do 1859 (med revolucijo 1848 je bil na Kranjskem in na Dunaju) in Vidmu do 1866, po defin. upokojitvi je živel zapored v Gorici, Lj., Kranju, zopet v Lj. in končno v Trstu. 1842 je začel izdajati učbenike nem. jezika za Italijane ter izdal: Ausgew. Stücke aus deutschen Prosaikern (Milan 1842, 4. natis 1857); Esercizi di traduzione dall' italiano nel tedesco (Milan 1843); Manuale della lingua tedesca ad uso degli Italiani (Milan 1846 in vsaj še 1854). Ker je mnogo privatno poučeval in dobival precej tudi za učbenike, ki so bili uvedeni na ital. gimn. in licejih, si je prihranil nad 40.000 gld. Ker je študiral v Lj. v času, ko so tu »štedentje zmeram kranske pesmi kovali« (ZMS 1904, 177), ni izključeno, da je ostalo nekaj te idejologije tudi v njem, zlasti ker je prihajal v počitnicah pogosto v domovino. Do aktivnosti se pa pred 1848 njegova nar. zavest menda ni povzpela, vsaj v njegovih nem. pismih Čopu (čigar brat Janez je postal po njegovem posredovanju po Dobrancu njegov naslednik pri Lavrinovih) se ne odraža niti v besedah niti kakih slov. stavkih slov. orijentacija niti sploh interes za Čbelico in slovenstvo. Zdi se, da je postal šele pod vplivom leta 1848. oni navdušeni rodoljub, ki je ves gorel za svoj materin jezik, marljivo prebiral Vodnika in Prešerna, naročil bratrancu-študentu, naj mu piše le slov. pisma, kupoval vse, kar se je slov. tiskalo, se sam vpisal v DM za dosmrtnega in v MS z doneskom 240 gl za ustanovnega člana, podpiral slov. talente (tudi Levstika), simpatiziral s širjo južnoslov. formulo ter določil skoraj vse svoje premoženje za slov. in južnoslov. nar. namene (po odbitku obravnavalnih stroškov, davščin in volil, med njimi 300 gld. za dijaško ustanovo v prid sorodnikom, oz. dijakom iz Poljan, je ostalo 29.398 gld. 63 kr.) iz katerih. je pripadla petina v znesku 5879 gld. 73 kr. MS, dve petini Mat. Dalmatinski v Zadru, dve petini vseučilišču v Zagrebu). — Prim.: N 1867, 368, 382; Lesar, LMS 1871, III (s testamentom in pismom G. Veladiniju); KMD 1876, 174; 13 pisem Čopu (31. avg. 1829 do 14. apr. 1834) v Štud. knjiž. Kd.

Kidrič, Francè: Debeljak, Matija (1807–1867). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi170215/#slovenski-biografski-leksikon (16. junij 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Primorski slovenski biografski leksikon

Debeljak (Debellak) Matija, filolog in mecen, r. na Visokem pri Poljanah 17. febr. 1807, u. v Trstu 18. okt. 1867. Kot sedmi najmlajši otrok gospodarja Krnišnikove kmetije Ignacija in Helene Kos je do svojega 14. leta še po končani osn. š. pastiroval, češ da je trd za pouk. Vendar je njegov starejši brat Franc (1785–1828), ki je bil tedaj. gimn. prof. v Kopru, pregovoril očeta, naj ga pošlje v šole. Tako je začel obiskovati gimn. v Lj. (1821–23), nadaljeval v Kopru (1823–24), ponovno v Lj. (1824–26) in v Benetkah (1826–27), kamor je odšel z družino apelacijskega svetnika Jožefa Lavrina kot domači učitelj njegovih sinov. Filozofijo je študiral v Milanu (1827–29) in napravil izpit za profesuro nemškega jezika in literature (1830). Potem je nekaj let služboval na gimn. v krajih Sondrio (1830–34) in Como (1834–38), nakar je bil prof. na licejih v Benetkah (1838–41) in v Milanu (1841–59). Ob izbruhu revolucije 1848 je bil pregnan iz Milana, odšel čez Švico na Dunaj in tam ostal ves čas revolucije. V začetku okt. 1849 se je vrnil na svoje mesto v Milan, kjer je ostal do 1859, ko je bil prestavljen najprej v Benetke (1859–60), potem pa v Videm (1860–66). Po upokojitvi (1866) je bolehal in iskal zdravja, bivajoč nekaj mesecev v Gor., v Lj., v Kranju, zopet v Lj. in končno v Trstu, kjer je umrl. Bil je dober pedagog in filolog ter splošno priznan izvedenec za nemščino in italijanščino. V tisku je objavil dela: Ausgewählte Stücke aus deutschen Prosaikern, zu Sprachübungen für Italiener... (Milano 1842, 1847, 1853, 1857); Esercizi di traduzione dall'italiano nel tedesco raccolti da M. Debellak... (Milano 1843, 1852); Manuale della lingua tedesca ad uso degli Italiani... (Milano 1846); Manuale della lingua tedesca ad uso degli Italiani (Milano 1854, 1875), predelana in razširjena izdaja prejšnjega dela. Z učbeniki, uvedenimi v it. gimn. in liceje, je imel precejšen finančni uspeh, prav tako tudi s privatnim poučevanjem po premožnejših družinah. Tako si je v 36 letih službovanja prihranil nad 70.000 goldinarjev, kar je zapustil v jsl. narodne namene; tako 300 gold. za dijaško štipendialno ustanovo v Poljanah, ostalo pa je po odbitkih stroškov in davkov razdelil dve petini južnoslovanski U v Zgbu, eno petino Matici Dalmatinski v Zadru, eno petino Matici Slovenski v Lj. (5.879 gold. 73 kr.) in eno petino Družbi sv. Mohorja v Clcu (8.243 gold. 91 kr.). D. je bil zlasti po 1848 navdušen rodoljub, ki je marljivo prebiral Vodnika in Prešerna, kupoval vse natisnjene slov. knjige, bil dosmrtni član MD in ustan. član MS (donesek 240 gold.), ter podpiral slovenske pisatelje (npr. F. Levstika). V 1. 1829–34 si je dopisoval z Matijo Čopom (13 pisem v NUK Ms 489). Njegovo pismo G. Valadiniju z dne 17. okt. 1867 in oporoka z dne 26. dec. 1866 sta objavljeni v Letopisu MS 1871, X–XIII.

Prim.: N 1867, 368, 382; 1868, 7; Slovenski glasnik, Clc 1867, 367; Slovenski gospodar I., Maribor 1867, 33–34; A. Lesar, Letopis MS 1871, III–XV; J. Jesenko, KolclcMD 1876, 174–97; K. Križnik (I. Zoch, Hrvatska encikloped., priručni rječnik sveobčeg znanja II, Osiek 1890, 231–32); Glaser IV, Lj. 1898, 9; I. Lah, Začetki Slovenske matice. Spominski zapis k 50-letnici, Lj. 1921, 28; F. Kidrič (SBL I, 1925–32, 97–109, 124–25); J. Glonar, Poučni slovar I, Lj. 1931, 252; J. Žigon, Veliko pismo slovenske duhovne združitve. Ustanovitev Slovenske matice, Lj. 1935, 43; Krajevni leksikon Dravske banovine, Lj. 1937, 547; Moder I, 298, 355, 369, 373; Bibliografija rasprava, članaka i književnih radova II., Zgb 1957, 22; MohBibl 312; J. Munda, Bibliografija Slovenske matice 1864–1964, Lj. 1964, 137.

Lc.

Lisac, Ljubomir Andrej: Debeljak, Matija (1807–1867). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi170215/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (16. junij 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič Čotar - Fogar, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1977.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine