Slovenski biografski leksikon

Červ Anton, duhovnik, r. 20. jan. 1846 v Koritnici pri Grahovem na Tolminskem, u. 14. dec. 1891 (op. ur.: 13. dec. 1891) tam. Posv. 24. jan. 1869, je bil več let spiritual v osrednjem semenišču v Gorici, potem cerkveni vodja na Sv. Gori. Bil je zelo izobražen in je slovel kot cerkven govornik. Opisal je trentarsko dolino (Glas 1874), pod psevd. Job priobčil humorističen spis Časopisje na trdih kmetih (Soča 1878). Drugi spisi: Črtice o ruski cerkvi (RK 1889–90); Sveta Gora pri Gorici (Zgodovina te božje poti, Gorica 1883); Sveta Gora pri Gorici (Nekaj zgod. črtic o tej božji poti…, Gorica 1883); Devetdnevnica k časti milostne M. B. na Sv. Gori pri Gorici (Gorica 1883). — Prim.: DS 1892, 192; LZ 1892, 60. Lkn.

Lukman, Franc Ksaver: Červ, Anton (1846–1891). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi166295/#slovenski-biografski-leksikon (7. oktober 2024). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Primorski slovenski biografski leksikon

Červ (Cherev) Anton, zgodovinar, nabožni pisatelj, r. 20. jan. 1846 v Koritnici pri Grahovem kmetu-kajžarju Mihaelu in Neži Šorli, u. pt. 13. dec. 1891 (popr. SBL 14. dec. 1891). Posv. 24. jan. 1869. Služboval je nekaj mesecev na Grahovem kot novomašnik, nato kot kpl. v Bovcu od 5. jan. 1870 do 25. jul. 1870), kot vikar in š. uč. v Trenti (1870–72), kot kurat v Ročah (1872–76). Apr. 1876 je zbolel, začasno stopil v pokoj in se umaknil v Šmartno v Brdih (1876–77); vikar v Kozani (1877–80). Spet težko zbolel in se umaknil na Sv. goro (od 23. jan 1880 do 5. nov. 1886); tam je spovedoval, pridigal in se zanimal za zgodovino svetogorske b. poti. Zdravje se mu je zboljšalo in nadškof Zorn ga je 15. okt. 1886 imenoval za duh. voditelja (spirituala) v gor. bogoslovju. Tu se je zaradi prezaposlenosti živčno izčrpal in 22. marca 1889 zaprosil za upokojitev. Nasledil ga je Alojzij Faidutti. Č. se je sprva umaknil k Usmiljenim bratom v Gor. in nato na dom v Koritnico, kjer je umrl. C. je bil zelo izobražen in odličen govornik. Opisal je Trento (Glas 1874); pod psevd. Job je priobčil humoristični spis Časopisje na trdih kmetih (Soča 1878); objavil je še: Črtice o ruski Cerkvi (RK 1889–90); zgodovinski spis Sveta gora pri Gorici (Gorica, 1883), zbirko črtic z istim naslovom Sveta gora pri Gorici (Gorica, 1883) ter Devetdnevnica k Materi b. na Sv. gori (Gorica, 1883), Vrh Skalnice (ZD 1883, 189), Opis prihoda nadškofa Zorna v Gorico (ZD 1883, 332). Zgovorno je njegovo pismo sošolcu pesniku Simonu Gregorčiču (M 1921, 360).

Prim.: NadškAGor, arhivalije; SBL I, 94; ZD 1883, 189, 332 in 384; LZ 1892, 60; DS 1892, 192; Koblar, Gregorčič, 22, 98; M 1921, 360; Simonič, 76.

R. K.

Klinec, Rudolf: Červ, Anton (1846–1891). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi166295/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (7. oktober 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine