Novi Slovenski biografski leksikon

ČEPE, Franc (Franz Tscheppe, Franc Sal. (Saleški) Čepe, Franc Sal. Tscheppe), duhovnik, narodni delavec (r. 22. 8. 1802, Gaj nad Mariborom; u. 23. 7. 1861, Šentilj v Slovenskih goricah, pokopan v Jareninskem Dolu). Brat Janez Čepe, duhovnik.

Rojen je bil v Gaju nad Mariborom (tedaj Sv. Križ) na premožni domačiji Prežganovih. Od 1815 se je najprej šolal v Jarenini. Tam je živel pri najstarejšem bratu, ki je bil tam kaplan, pri tem pa se je navdušil za duhovniški poklic. Nato je na graškem liceju študiral filozofijo, v graškem semenišču pa teologijo. 1827 je prejel mašniško posvečenje, 1828 bil imenovan za kaplana v pražupniji Marijinega vnebovzetja na Jarenini (Pesnica), zatem v župniji sv. Vida (Sankt Veit am Vogau, Avstrija), nato pa je duhovniško službo opravljal v mariborski mestni župniji sv. Janeza Krstnika, kjer je bil 1830–35 katehet na dekliški mestni šoli. 1835 je postal župnik župnije Jarenina, 1836 še dekan, kar je ostal vse do smrti. Cerkev je oskrbel z novimi orglami, dal prenoviti oltarje, kupil nove zvonove, predvsem pa si je prizadeval za vzgojo družin in ohranjanje slovenskega jezika. 1840 je dal pozidati novo župnišče. Kot dekan je 1854 ob prihodu frančiškanov v romarsko svetišče Sv. Trojice v Slovenskih goricah, kamor jih je povabil sekovski knezoškof Joseph Othmar von Rauscher, pri župljanih posredoval, da so jih sploh sprejeli. 1851 ga je knezoškof Othmar von Rauscher imenoval za častnega kanonika sekovskega stolnega kapitlja, Čepe pa je bil v dobrih odnosih tudi z njegovim naslednikom Ottokarjem Maria von Attemsom. Kot sekovski častni kanonik in duhovni svetovalec si je prizadeval, da je 1859 prišlo do nove razmejitve škofij in prestavitve škofijskega središča iz Št. Andraža. Po tej razmejitvi so štajerski Slovenci večinoma prišli pod okrilje ene, lavantinske škofije s središčem v Mariboru. Čepe je postal konzistorialni svetnik in pripomogel k začetkom škofijske organizacije v Mariboru, predvsem s pravnega vidika. Bil je tudi šolski nadzornik. Umrl je med vizitacijo šole v Šentilju v Slovenskih goricah, pokopan pa je v Jarenini, kjer so mu župljani postavili posebno kapelico.

Čepe je kot dobrotnik dijakov financiral dve štipendijski ustanovi za škofijsko dijaško semenišče Viktorinišče. Anton Martin Slomšek mu je 1862 v Drobtinicah poleg objave njegove oporoke ob njegovi smrti posvetil dolg enkomij, v katerem je izpostavil predvsem njegovo veliko domoljubje.

Viri in literatura

  • NŠAM, Škofijska pisarna, D XVIII – Jarenina.
  • SBL.
  • Anton Martin Slomšek: Franc Čepe, dekan jareninski, sekovski častni korar : verli domoljub. Drobtinice, 16, 1862, 95–125.
  • Matej Štrakl, Cerkveno življenje v novem delu sedanje lavantinske škofije v letih 1828–1843. VII. Franc Sal. Čepe, Voditelj v bogoslovnih vedah, 14, 1911, št. 1, 223–231.
  • Mihael Napotnik: Vtisnite si te moje besede v svoja srca in v svoje duše! (Devter. 11, 18) : govor do semeniščanov in semeniške zgodovine obris v spomin na praznovanje brezmadežnega spočetja device Marije v Mariborskem dijaškem semenišču, dne 8. grudna 1909, Maribor, 1910, 101.
  • Ivan Macun: Stolica slovenskega jezika na graškem liceji, Kres, 1, 1881, 341–344.
  • Ignacij Orožen: Das Bisthum und die Diözese Lavant, I., Maribor, 1875, 151.
Bogataj, Jan Dominik: Čepe, Franc (1802–1861). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi165203/#novi-slovenski-biografski-leksikon (28. oktober 2021). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Slovenski biografski leksikon

Čepe Franc, duhovnik, r. 22. avg. 1802 na Požganovem pri Sv. Križu nad Mariborom, u. 23. jul. 1861 v Jarenini. Študiral je bogoslovje v Gradcu (posv. 1827), bil 1830 do 1835 katehet na glavni šoli v Mariboru, potem do smrti župnik in dekan v Jarenini. Č. je med ljudstvom ob narodni meji budil ljubezen in spoštovanje do materinščine. Kot sekovski častni kanonik (od 1851) je v Gradcu delal na to, da je prišlo do nove razmejitve škofij, in je mnogo pripomogel, da so štaj. Slovenci po večini prišli v lavant. škofijo. Prim.: Slomšek v Drobt. 1862, 95; Macun, Kres 1881, 343; Štrakl, VBV 1911, 223; Napotnik, Govor do semeniščanov in semen. zgod. obris (Maribor 1910), 101. Kvč.

Kovačič, Fran: Čepe, Franc (1802–1861). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi165203/#slovenski-biografski-leksikon (28. oktober 2021). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine