Čeferin, Luka (1805–1859)
Luka Čeferin, avtor Matevž Langus
Vir: © Peter Čeferin

Novi Slovenski biografski leksikon

ČEFERIN, Luka (Lucas Tschefarin von Idria, Luca Zheferin, Luka Zhefirin, Luka Čiforin iz Spodnje Idrije, Tscheferin, Tscherin), podobar (r. 2. 10. 1805, Leskovica, Gorenja vas - Poljane; u. 16. 12. 1859, Idrija). Oče Mihael Čeferin, kmet, mati Marija Čeferin, r. Potočnik. Brat Matija Čeferin, podobar, sin Jožef Čeferin, podobar, pravnuk Emil Čeferin, pravnik, strokovnjak za zadružništvo, prapravnuk Peter Čeferin, odvetnik, praprapravnuka Aleksander, odvetnik, predsednik Uefe, in dr. Rok Čeferin, odvetnik, ustavni sodnik, praprapravnukinja ddr. Petra Čeferin, arhitektka.

Kljub skromnim razmeram je kot prvorojenec v rojstni vasi Leskovica pod Blegošem preživel otroštvo, z zamenjavo lastnika posestva pa je morala družina oditi. Preselili so se k materinim sorodnikom v bližnjo Robidnico. Kmalu zatem, 1815, je umrla mati in čez dve leti še oče. Kot fantiča ga je pod svoje okrilje vzel domači župnik Janez Dežman, ki ga je poslal v uk k podobarju Janezu Groharju (sorodnik slikarja Ivana Groharja) v Železnike. Pri njem je ostal šest let. Sredi dvajsetih let 19. stoletja se je preselil v Idrijo in tam odprl lastno podobarsko delavnico. Poročil se je s Katarino Blaznik in z njo imel dva otroka, Terezijo in Jožefa. Ko se je slikar Matevž Langus 1829 mudil v Idriji, kjer je za župnijsko cerkev (ž. c.) naslikal oltarno sliko, je ob tej priložnosti napravil tudi Čeferinov portret. Prelomno zanj je bilo 1839, saj je po ženini in bratovi smrti približno za leto dni odšel na Dunaj in študiral mdr. slikarstvo na likovni akademiji (k. k. Akademie der bildenden Künste Wien) pri profesorjih Johannu Nepomuku Enderju (1793–1854) in Leopoldu Kupelwieserju (1796–1862) ter bil še posebej pohvaljen za delo z lesom. Naslednje leto se je vrnil v Idrijo in postal lastnik hiše v središču mesta ob potoku Nikova; od 1990 porušene hiše se je v stavbi Pošte Slovenije Idrija ohranil sklepnik portala z njegovim imenom in letnico 1841. Drugič se je poročil 1844, tokrat z Jero Ferjan z Bleda, s katero sta imela šest otrok, mdr. sina Karla, ki je bil svetovalec idrijskega župana in je imel od 1871 brzojavni urad, medtem ko sta v njegovi podobarski delavnici z njim sodelovala njegov brat Matija in najstarejši sin Jožef, rojen v prvem zakonu. Istega leta (1844) se je udeležil prve industrijsko-obrtne razstave v Ljubljani, ki jo je organiziralo Društvo za spodbujanje in podporo industrije in obrti v Notranji Avstriji. V katalogu k razstavi je naveden kot kipar. 1843–47 se je v njegovi delavnici za podobarja učil Franc Ksaver Zajec, prvi slovenski akademsko šolani kipar in osrednji predstavnik historicističnega kiparstva na Slovenskem.

Veliko je delal v postojnski, ilirskobistriški in vipavski dekaniji, ki so 1830 po zaslugi škofa Antona Alojzija Wolfa postale del povečanega ozemlja ljubljanske škofije. Njegovi izključno cerkveni naročniki so bili mdr. vipavski dekan Jurij Grabrijan in planinski župnik Matija Schmid (Šmid). V svojem ne ravno dolgem življenju naj bi naredil okoli štirideset križevih potov, triindvajset oltarjev, več kot sedemdeset oltarnih podob in pet naslikanih oltarjev. Še pred odhodom na Dunaj je za Idrijo izdelal veliki oltar podružnične cerkve (p. c.) sv. Antona Padovanskega na Rožnem hribu, po vrnitvi domov pa pozlatil veliki oltar ž. c. sv. Barbare, ki je bila med drugo svetovno vojno bombardirana in porušena. Za ž. c. v Spodnji Idriji je okoli 1849 izdelal tudi stranska oltarja, ki sta zdaj razstavljena, ohranjeni pa sta oltarni sliki Mučeništvo sv. Štefana in Sv. Lucija, atiški sliki Mučeništvo apostola Andreja in Mistična zaroka sv. Katarine Aleksandrijske ter kip sv. Frančiška Ksaverja.

Diskrepanca med njegovimi slikarskimi in kiparskimi deli je precejšnja ‒ skoraj kot da bi šlo za dva različna ustvarjalca, vendar je hkrati stilna homogenost v okviru posamezne likovne zvrsti konsistentna. Izrazitega odstopanja v kakovosti sicer ni, se pa npr. pri nekaterih križevih potih vidi, da so bili narejeni na hitro.

Slikarski slog je močno odvisen od ikonografije. Nekatera dela zaznamuje kompozicijska preprostost, večfiguralni prizori pa so večkrat stisnjeni v tesno prizorišče in osebe se v smislu horror vacui drenjajo v prvem planu. Pokrajina v ozadju običajno učinkuje zgolj kot kulisa.

Pri bolj kompleksno zasnovanih kompozicijah se je bržkone oprl na starejše predloge, tako kot npr. na sliki Kronanje in zasmehovanje Kristusa, ki jo hranijo v župnišču v Postojni. Naslon na grafično predlogo je očiten tudi na sliki Andrejevega mučeništva v Spodnji Idriji.

Ženske (občasno pa tudi moške) je rad odel v bogata oblačila z obrobami, čipkami in nakitom. Draperijo zaznamujejo tanke shematične gube, ki pogosto nimajo ambicije slediti realnosti, večkrat se je poslužil tudi slikanja gub z belim višanjem (upodobitvi sv. Lucije in sv. Katarine Aleksandrijske v Spodnji Idriji).

Za križeve pote sta značilna izokefalija in lapidarno nakazan prostor, figure so skoraj brez izjeme sloke, še posebej asketski in izmučen je Kristus. Postajne slike z isto vsebino se med seboj razlikujejo le v detajlih, zamenjana je npr. postavitev oseb, predmetov ipd. V prizorih je očiten naslon na starejše (grafične) predloge, kot so npr. lesorezna serija Giuseppeja Fivizanija, jožefinski križev pot po Andreju Herrleinu in križevi poti iz slikarske delavnice Leopolda Layerja.

Naslikal je tudi pet oltarjev na mokri omet, ki niso ohranjeni. Sodeč po zapisu Franceta Stelèta o njegovi nekakovostni freski na oboku cerkve v Šturjah, gre to pripisati nepoznavanju tehnike slikanja al fresco.

Na obrtni razstavi v Ljubljani je 1844 prejel pohvalno pismo.

Dela

Božji grob (les, ok. 1821, Leskovica, ž. c. sv. Urha).
Križev pot (olje na platnu (o. pl.), pred 1830, Čabrače, p. c. sv. Jedrt, prvotno v cerkvi v Leskovici).
Veliki oltar (les, 1837, Idrija, p. c. sv. Antona Padovanskega, neobaročni kipi v tronu verjetno mlajši in delo Jurija Tavčarja).
Apoteoza sv. Nikolaja (o. pl., po 1847; ž. c. sv. Antona Puščavnika v Borštu pri Trstu/S. Antonio in Bosco).
Kronanje in zasmehovanje Kristusa (o. pl., ok. 1848, Postojna, župnišče).
Pietà (les, 1849, Mozelj, ž. c. sv. Lenarta, prvotno v 1954 podrti cerkvi v Zdihovu).
Stranska oltarja (Spodnja Idrija, ž. c. Marijinega vnebovzetja).
Stranska oltarja (les, 1856, Spodnji Log (Kočevje), ž. c. sv. Petra).
Marija zavetnica s plaščem, relief velikega oltarja (les, 1856, Planinska gora, p. c. Marije pribežališče grešnikov).
Tri slike križevega pota (Kristus pade pod križem, Kristusa pribijejo na križ, Polaganje v grob) (o. pl., Narodni muzej Slovenije).
Enajst slik križevega pota (o. pl., Notranjski muzej Postojna; prvotno p. c. sv. Roka v Mali Bukovici).
Križev pot (o. pl., 1857, Črni Vrh pri Polhovem Gradcu, p. c. Matere božje).
Sv. Marija Magdalena (les, 1859, Gore, c. sv. Marije Magdalene).

Viri in literatura

Arhiv SBL, osebna mapa.
Arhiv Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta (UIFS) ZRC SAZU.
Arhiv Notranjskega muzeja Postojna, Akcesijska knjiga in arhiv, fascikel, Dopisi 1947–1948–1949–1950–1951–1952, št. 7/48.
Nadškofijski arhiv Ljubljana, ŠAL/Ž, fasc. 312, Spodnji Log, 1795–1919–1940–2004.
Župnijski arhiv Trata - Gorenja vas, Liber memorabilium parochiae Leskovica, 1882.
Župnijski arhiv Ilirska Bistrica, Bilčeva kronika.
Župnijski arhiv Spodnja Idrija, Zgodovinske črtice ledinske župnije, 1809–1902; Franc Rupnik: Prispevek h kroniki žup. Sp. Idrija, III.
Arhiv družine Čeferin, Maja Vehar, Peter Mikša: Rodoslovna raziskava linije Čeferin in njenih podlinij (rokopis).
Osebni arhiv Jožeta Tavčarja, Poročilo o konserviranju in delno restavriranju Križevega pota v p. c. sv. Jedrt v Čabračah (rokopis).
Osebni arhiv Rafaela Terpina.
SBL.
Osebnosti, Ljubljana, 2008.
Popis obertniske razstave v Ljubljani, Kmetijske in rokodelske novice, 6. 11. 1844.
Pohvaljenje, 11., 15. in 18. Dokladni list k 26., 36. in 39. listu Kmetijskih in rokodelskih novic, 17. 6. 1848, 26. 8. 1848, 18. 10. 1848.
Ogled po Slovenskim : iz Podgraj pri Ilir. Bistrici, Zgodnja Danica, 24. 3. 1853.
Jožef Gnezda: Ogled po Slovenskim : s Planine, Zgodnja Danica, 18. 12. 1856.
Fran Malavašič: Umetniki slovenski : Luka Čeferin, podobar in malar, Novice, 9. 3. 1859.
Dopisi : iz Idrije, Novice, 28. 12. 1859.
Viktor Steska: Slikar Leopold Layer in njegova šola, Carniola, 4, 1914, 24.
Marijan Marolt: Dekanija Vrhnika : topografski opis, Ljubljana, 1929, 271.
France Stelè: Politični okraj Kamnik : topografski opis, Ljubljana, 1929.
Mihael Arko: Zgodovina Idrije, Gorica, 1931, 180, 185.
Janez Dolenc: O ljudskih umetnikih v Selški in Poljanski dolini, Slovenski etnograf, 3/4, 1951, 184–188.
Roman Savnik: Pomembni rojaki Poljanske doline, Loški razgledi, 1, 1972, 222–235.
Lev Menaše: Marija v slovenski umetnosti : ikonologija slovenske marijanske umetnosti od začetkov do prve svetovne vojne, Celje, 1994, 276.
Janez Kavčič: Spodnja Idrija, Idrija, 1996, 56, 60–61.
Jože Pavlič: Kulturna dediščina, Občina Komenda : življenje od kamene dobe do danes, Komenda 2002, 163–174.
Janez Kavčič: Sakralna likovna dediščina v Idriji, Idrijski razgledi, XLVIII, 2003, št. 1, 52–61.
Blaž Resman, Helena Seražin: Mozelj, Spodnji Log, Zdihovo, Upravna enota Kočevje : občine Kočevje, Kostel in Osilnica, Ljubljana, 2010, 20, 248, 346, 405.
Janez Kavčič: Jožef Mrak in njegov čas, Idrija, 2011, 113.
Rafael Terpin: Idrijske hiše : monografija o idrijskih stanovanjskih hišah (323 hiš na 323 risbah, svinčnik), Idrija, 2011, 131.
Nuša Saje: Poročila, št. 33, Varstvo spomenikov : poročila, 49, Ljubljana, 2014, 77–80.
Jure Ferlan: Umetnostno-zgodovinski opis cerkve sv. Urha, Naših 500 pomladi pod varstvom sv. Urha : zbornik ob 500-letnici posvetitve župnijske cerkve sv. Urha v Leskovici, Leskovica, 2017, 71–83.
Lidija Razložnik: Znane osebnosti, Naših 500 pomladi pod varstvom sv. Urha : zbornik ob 500-letnici posvetitve župnijske cerkve sv. Urha v Leskovici, Gorenja vas Poljane, 2017, 123–124.
Tadej Golob: Nespodobni odvetnik : biografija dr. Petra Čeferina, Radovljica, 2018, 65–67, 69.
Jože Tavčar: Pozabljeni rojak slikar Luka Čeferin, Podblegoške novice, 23. 6. 2019.
Simona Kermavnar: Podobar Luka Čeferin v Idriji, Idrijske novice, 9. 8. 2019.
Simona Kermavnar: Milostna Marijina podoba v cerkvi na Planinski gori : njen naročnik in njen avtor, Logaške novice, junij 2021, 24.
Simona Kermavnar: Luka Čeferin : slikar, kipar, podobar, Ljubljana, 2022.
Kermavnar, Simona: Čeferin, Luka (1805–1859). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi164822/#novi-slovenski-biografski-leksikon (19. julij 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Barbara Šterbenc Svetina Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-2022.

Slovenski biografski leksikon

Čeferin Luka, slikar in podobar, r. 1805 v Leskovici pod Blegašem, u. 16. dec. 1859 v Idriji. Z 10. letom je kmetski deček odšel po nasvetu domačega župnika Janeza Dežmana v Sorico k Janezu Groharju, podobarju in slikarju v pouk, in je šest let pozneje že sam izdelal božji grob za Leskovico. Potem se je naselil v Idriji, a 1839 odšel na dunajsko akademijo, kjer se je od svečnice 1839 do 1840 učil zlasti pri Enderju in Kupelwieserju ter dobil lepo spričevalo za risanje in podobarstvo; za leseno anatomično podobo je prejel tam pohvalo kot »ein geschickter Techniker in der Holzarbeit«, kakor 1844 za enako delo na obrtni razstavi v Lj. pohvalno pismo. L. 1840. se je nastanil v Idriji in je do smrti neutrudno delal. Izdelal je 40 križevih potov, 23 oltarjev, nad 70 oltarnih slik, pet oltarjev je tudi na presno naslikal. Njegovi izdelki so razširjeni po Kranjskem, zlasti Notranjskem, po Goriškem, Tržaškem in v Istri, n. pr.: slika Pribežališče grešnikov na Planinski gori, križev pot za Postojno, Šent Vid pri Vipavi, Komendo (sedaj v podružnici v Mostah), stropna slika v Šturiji. — Prim.: N 1859, 75/6, 412. St.

Steska, Viktor: Čeferin, Luka (1805–1859). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi164822/#slovenski-biografski-leksikon (19. julij 2024). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine