Slovenski biografski leksikon

Čandik Janez, nabožen pisatelj, r. ok. 1581 v Višnji Gori, u. 8. okt. 1624 v Gradcu. Latinske šole je študiral menda v Lj., 3. maja 1600 postal v Gradcu jezuit, absolviral novicijat najbrž tudi v Gradcu, v Lj. poučeval gramatiko (1608) in sintakso (1609), v Gradcu poslušal teol. (1610–2), bil ord. 1612 ali 1613 (po 10. apr. 1612) ter deloval večinoma v lj., izjemoma pa tudi v celovškem (1620–1) in graškem samostanu (1624). Med jezuiti na Slovenskem se je udejstvoval v času, ko so imeli pod svežim vtisom razmaha in uspeha slovenskih reformacijskih pisateljev tudi sami vrsto slov. literarnih načrtov za propagando protireformacijskih gesel, ter postal za Pacherneckerjem in Alasijem prvi in najsmotrenejši pisec literarnih pomagal, ki so bila tudi tu dušnemu pastirju v nar. jeziku neobhodno potrebna. Nekako v istem času, ko je prirejal v območju lj. škofije še neki drugi posvetni duhovnik ali jezuit za privatno rabo slov. evangelistar (ČJKZ IV, 76–105), je priredil Č. v Gradcu celotni slov. lekcijonar ter ga poslal v odobritev Hrenu. Korekturo je opravil Č., izšli so pa »Evangelia inu listuvi« 1613 v Gradcu v Hrenovi založbi brez prirediteljevega imena. Četudi se je bilo na sinodi lj. škofije 1604 določilo, naj se poslužujejo duhovniki po možnosti rimskega obreda (Čas 1912, 50), in čeravno je opozarjal 1607 graški papežev nuncij po lj. škofiji na potrebo uvedbe novega misala (ČZN 1923, 18) ter se tudi v Hrenovi instrukciji za Collegium Marianum v Gornjem gradu predpolagajo le knjige rimskega obreda (Orožen II/1, 56), sta priredila Č. in Hren prvi tiskani katoliški slov. lekcijonar vendarle po oglejskem misalu, upoštevajoč pač dejstvo, da je imela večina odjemavcev še samo oglejske mašne knjige. Evangeljske perikope (in berila) je priredil Č. ob vodstvu misala in Dalmatina, jih opremil z uvodi, ki so samo v misalu (ne pa tudi v bibliji), sicer se pa oslanjal v jezikovnem oziru tesno na Dalmatinov tekst, ki ga je tudi Hren le v toliko popravil, da je nadomeščal tujke z domačimi izrazi (DS 1917, 174). Izmed običnih dodatnih tekstov je prevedel Č. po nem. predlogi le formularja molitve »za vsega krščanstva nadloge in reve« in krščanske izpovedi (oboje se je molilo po pridigi), dočim je cerkveno pesmarico in katekizem (z vsakdanjimi molitvenimi formularji) Hren nameraval izdati posebej. Č. je res prevel Canisijev mali in morda tudi še veliki katekizem, objaviti pa je mogel (zopet brez svojega imena) le prvega, ki ga je založil Mikec (Catechismus Petri Canisii, skuzi malane figure naprej postavlen, Augsburg 1615). Prvi tiskani katol. slov. lekcijonar, ki se je natisnil v 3000 primerkih, je bil sicer nekaka oficijelna izdaja lj. škofije, a se rabil gotovo tudi izven njenih mej. Potrebam na Slovenskem sta morala lekcijonar in katekizem zadoščati nad 60, oz. nad 70 let, čeravno sta bili že 1620 potrebni novi izdaji. — Prim.: Valvasor VI, 352; Steska, IMK XII (1912) 1; Backer-Sommervogel pod »Tschandik« in »Zhandik« (S., ki je napačno predpolagal 2 jez. pisatelja Janeza Č., ki bi naj bila umrla istega dne, navaja za prvega rojstno letnico 1578, za drugega 1581, za vstop prvega v red letnico 1606, drugega 1600; gre deloma za napačne račune na osnovi gradiva v jez. arhivu; z drugimi ugotovljenimi podatki o slov. pisatelju Č.-u se dajo spraviti v sklad le podatki sub »Zhandik«); Kidrič, Čandikov kat. 1618, Primerek slovenskega Canisija 1615, ČJKZ III, 82. Kd.

Kidrič, Francè: Čandik, Janez (okoli 1581–1624). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi163906/#slovenski-biografski-leksikon (20. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine