Novi Slovenski biografski leksikon

CETINOVIĆ, Ludovik (Ludwig Czetinovitsch, Andreas Ludwig Czetinovich, Ljudevit Czetinovich, Ludovik Cetinović/Cetinović, Ljudevit Cvetinović), slikar (r. okoli 1816, Reka, Hrvaška; u. neznano). Oče Ignac Cetinović, podčastnik, finančni uslužbenec.

Že zgodaj je pokazal izredno nadarjenost za risanje in slikanje, tako da je po zaključeni ljubljanski normalki eno leto obiskoval risarsko šolo. Gmotne razmere v družini mu niso omogočale nadaljnjega šolanja, zato je za eno leto šel za vajenca k nekemu ljubljanskemu graverju, nato pa je ob podpori dobrotnikov še naprej ustvarjal in za majhen denar prodajal svoja dela. Ilirski guverner baron Jožef Kamilo Schmidburg si je od jeseni 1831 prizadeval za pridobitev štipendije dunajske Akademije likovnih umetnosti za nadarjenega mladeniča. Medtem je Cetinović leto in pol kot neplačani pomočnik spremljal neidentificiranega italijanskega slikarja na poti v Gradec, Celovec in na Dunaj. Bivanje in delovanje na Dunaju mu je omogočilo, da je končno prejel želeno štipendijo (1834) in se maja 1835 vpisal na dunajsko umetniško akademijo. V prvih dveh semestrih je imel odlične ocene, v tretjem (poletnem semestru 1836) pa prav dobre z zaznamkom, da mladi slikar uživa izredno podporo 200 goldinarjev letno, ki mu jo je cesar Franc podelil 25. julija 1835 za dobo treh let. Spomladi 1837 je na dunajski umetniški razstavi razstavljal portret mladega slikarja v površniku v naravni velikosti, s katerim se je po mnenju enega kritikov uvrstil med najboljše portretiste vseh časov. Istega leta je v stavbi dunajske Akademije likovnih umetnosti (St. Annahof) javno razstavil portret neznane osebe. Ko se je pozno poleti 1839 vrnil z Dunaja v Ljubljano, kjer je dokumentiran tudi 1840, je bil že dobro znan in si je kmalu pridobil veliko naročil za portrete. Iz Ljubljane naj bi odšel na slikarsko potovanje po Italiji. V starejši literaturi se pojavlja zmotna trditev, da je 1839 bival in razstavljal v Trstu. Jeseni 1842 se je ustalil v Zagrebu, kjer so ga lepo sprejeli kot domačega slikarja. Na Hrvaškem je deloval 1843 in 1844, nato naj bi dve leti potoval po Ogrskem ter slikal narodne noše in pokrajine, potem pa ni več dokumentiran.

Znani opus sestavlja predvsem nekaj portretov, vendar je slikal tudi zgodovinske prizore, religiozne slike, krajine in žanrske podobe. Ohranjeni in zanesljivo pripisani portreti razkrivajo dovolj spretnega umetnika, ki je znal ustreči potrebam in željam bidermajerske klientele. Kljub temu slikarja na podlagi znanih del ne moremo uvrščati med najboljše portretiste vseh časov, kot je zapisal kritik 1837. Gre za ne ravno nadpovprečne izdelke predmarčne dobe, ki je narekovala hitro in razmeroma poceni izdelavo velikih količin meščanskih portretov. Vsi trije ljubljanski portreti imajo sorodno ozadje: pečino oziroma skalnato, delno obraščeno steno, ki gledalcu na levi strani dopušča omejen pogled v pokrajino. Upodobljenci so v prostor umeščeni tako, da se z eno roko neprepričljivo naslanjajo na polico v skalnati steni. Njihov status označujejo oblačila in atributi oziroma rekviziti, dobro so predstavljene individualne poteze portretirancev. Signirana sta portreta mladega tiskarja Franca Ksaverja Eggerja in njegove matere Rozalije Egger iz 1839. Slednji kaže manj natančnosti pri obravnavi oblačil in dodatkov ter pri oblikovanju zgornjega dela ženskega telesa. V prav tako signiranem portretu Marije grofice Paumgarten je kljub visokemu statusu upodobljenke pri postavitvi ohranil formulo iz obeh starejših portretov, vendar je grofičin obraz oblikovan bolj plastično, njena telesnost pa odločneje zajema prostor pred skalnato kuliso. Cetinoviću so pripisani še trije portreti, ki naj bi nastali v njegovem ljubljanskem obdobju, vendar avtorstva zanje ni mogoče potrditi (dva v Narodni galeriji in eden v Narodnem muzeju v Ljubljani). Za signirano, zelo povprečno Kamenjanje sv. Štefana iz župnišča v Šmarju na Dolenjskem je 1840 prejel 55 goldinarjev.

Iz zagrebškega obdobja sta znani dve deli. Portret plemenite dame Gabriele Keglević de Buzin-Palffy kaže napredek, ozadje je vsebinsko razvrednoteno in služi kot poudarek dobro osvetljeni figuri, ki ni obremenjena z nepotrebnimi rekviziti. Obraz in lase oblikujejo gladke, prefinjene poteze, vendar je telo mladenke shematično in neprepričljivo, roke pa so podane neproporcionalno. Miniaturna upodobitev Katarine Čakoje Ratković iz 1844 skorajda v popolnosti sledi postavitvi na portretu Keglevićeve.

Dela

Portret Franca Ksaverja Eggerja (olje na platnu, 1839, Narodna galerija, Ljubljana).
Portret Rozalije Egger (olje na platnu, 1839, Narodna galerija, Ljubljana).
Kamenjanje sv. Štefana (olje na platnu, 1840, Narodna galerija, Ljubljana).
Portret grofice Marije Paumgartner (olje na platnu, 1840, Narodna galerija, Ljubljana).
Portret Gabriele Keglević de Buzin-Palffy (olje na platnu, 1843, Muzej za umjetnost i obrt, Zagreb).
Portret Katarine Čakoje-Ratković (akvarel na slonovi kosti, 1844, Muzej za umjetnost i obrt, Zagreb).

Skupinske razstave

Kunstwerke der Österreichisch-Kaiserlichen Akademie der Bildenden Künste bei St. Anna (Dunaj, 1837).
Wiener Kunstausstellung (Dunaj, 1837).
Zgodovinska razstava slovenskega slikarstva (Ljubljana, 1922).
Razstava portretnega slikarstva na Slovenskem (Ljubljana, 1925).
Razstava miniatur na Hrvatskem od XVI. do XIX. stoletja (Ljubljana, 1954).
Meščanska slika : slikarstvo prve polovice 19. stoletja iz zbirk Narodne galerije (Ljubljana, 2000).

Viri in literatura

SBL.
Enciklopedija likovnih umjetnosti, Zagreb, 1959.
Hrvatski biografski leksikon, Zagreb, 1989.
Karl Johann Braun von Braunthal : die Wiener Kunstausstellung von 1837, Der Humorist : Wöchentliches Beiblatt zum Humoristen (Dunaj), 8. 5. 1837.
Kunstwerke, öffentlich ausgestellt im Gebäude der Österreichisch-Kaiserlichen Akademie der Bildenden Künste bei St. Anna : im Jahre 1837, Wien, 1837, 27.
Kunstnotiz, Carniolia, 27, 1839, 108.
Kurent-Briefe aus Laibach, Carniolia, 45, 1839, 180.
Ludwig Czetinovich, Croatia : Zeitschrift für vaterländisches Interesse, Kunst, Literatur, Theater und Mode (Zagreb), 4, 1842, št. 81, [4].
Ivan Kukuljević Sakcinski: Slovnik umjetnikah jugoslavenskih, Zagreb, 1858, 52.
Katalog zgodovinske razstave slovenskega slikarstva, Ljubljana, 1922, 37, 41, 43.
Katalog razstave portretnega slikarstva na Slovenskem, Ljubljana, 1925, 35, 37.
France Mesesnel: Portretno slikarstvo na Slovenskem od XVI. stoletja do danes, Zbornik za umetnostno zgodovino, 5, 1925, 140.
Viktor Steska: Pregled slovenske umetnosti, Mladika, 7, 1926, št. 6, 222.
Viktor Steska: Slovenska umetnost : del 1, Slikarstvo, Prevalje, 1927, 279.
Josip Mal: Iz torbe predmarčne birokracije, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 12, 1931, 34–36.
France Mesesnel: Slovensko krajinarstvo 19. stoletja, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 20, 1939, 403–404.
Ante Gaber: Drobiž iz starih katalogov, Zbornik za umetnostno zgodovino, 19, 1943, 56.
Anka Simić Bulat: Razstava miniatur na Hrvatskem od XVI do XIX stoletja, Ljubljana, 1954, 48.
Anka Simić Bulat: Zbirka minijatura u Muzeju za umjetnost i obrt u Zagrebu, Tkalčićev zbornik, 2, Zagreb, 1958, 108.
Luc Menaše: Zahodnoevropski slikani portret, Maribor, 1962, 148.
Anka Simić Bulat: Slikar Ljudevit Cetinović, Peristil, 12–13, 1970, 143–147.
Anka Simić Bulat: Minijaturisti zagrebačkog kruga 1840/1850, Radovi Instituta za povijest umjetnosti Sveučilišta u Zagrebu (Zagreb), 1, 1972, št. 1–2, 82.
Franc Zalar: Podobe ljubljanskih meščanov, Ljubljana, 1992, 72–73.
Barbara Jaki: Meščanska slika : slikarstvo prve polovice 19. stoletja iz zbirk Narodne galerije, Ljubljana, 2000, 56–61.
Jasna Horvat, Mateja Kos: Zbirka slik Narodnega muzeja Slovenije, Ljubljana, 2011, 177.
Komić Marn, Renata: Cetinović, Ludovik (okoli 1816–?). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi163360/#novi-slovenski-biografski-leksikon (29. september 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 4. zv.: C. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2022.

Slovenski biografski leksikon

Czetinovich Andrej Ludovik, slikar 19. stol. Prišel je 1839 z dunajske akademije v Lj., kjer je slikal zlasti portrete, pa tudi cerkvene slike in krajine, med drugim oltarno sliko za Šmarje: Sv. Štefana kamenjajo (1840). — Prim.: Carn. 1839, 108, 180; Katalog zgod. razstave slov. slik (Lj. 1922). St.

Steska, Viktor: Cetinović, Ludovik (okoli 1816–?). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi163360/#slovenski-biografski-leksikon (29. september 2024). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine