Novi Slovenski biografski leksikon

CUKALA, Franc (rojstno ime Franc Ksaver Cukala, Franc Xaver Cukala), duhovnik (r. 1. 12. 1878, Gomilsko; u. 7. 10. 1964, Maribor). Oče Franc Cukala, kmet, mati Julijana Cukala, r. Sovinek.

V Celju je obiskoval gimnazijo (1891–99), 1899 pa je stopil v celovško bogoslovje, kjer je bil 1902 posvečen v duhovnika. Službo kaplana je opravljal v Železni Kapli (1902–1903). Teološke študije je nadaljeval na fakulteti v Gradcu, kjer je 1907 doktoriral iz teologije. V obdobju študija je bil kolegiatni kanonik pri Gospe Sveti, nato prefekt v celovškem dijaškem semenišču in stolni pridigar, občasno pa je nadomeščal tudi profesorja moralne teologije na celovškem bogoslovnem učilišču. Do 1918 je deloval v političnih in gospodarskih društvih koroških Slovencev ter se aktivno udeleževal političnega organizacijskega dela v okviru SLS. 1912–1920 je bil župnik v Podkloštru v Ziljski dolini, nato do 1926 v Guštanju (današnje Ravne na Koroškem), kjer je ustanovil Družbo krščanskih mater za vzgojo krščanskih otrok in Družbo krščanske dobrodelnosti. Od 1923 je bil dekan župnij v Mežiški dolini. Hkrati je bil sodelavec katoliške revije Mir, članke in drobtinice je objavljal v časopisu Slovenec in tedniku Slovenski gospodar, ocene o knjigah v mariborski znanstveni reviji Voditelj v bogoslovnih vedah, socialne prispevke pa v Uradnem listu Krške škofije. 1926 je bil imenovan za mariborskega stolnega kanonika in ravnatelja mariborskega bogoslovnega učilišča. 1934 je postal dekan stolnega kapitlja v Šant Andražu, dve leti pozneje ga je papež imenoval za svojega hišnega prelata. Prizadeval si je za graditev novega bogoslovnega semenišča in Visoke bogoslovne šole v Mariboru pod Kalvarijo. Med drugo svetovno vojno je bil predsednik lavantinskega cerkvenega sodišča. Kot župnik v Št. Ilju (Šentilj) naj bi ustašem pomagal priti čez mejo, zaradi česar so ga za krajši čas zaprli in ga nato izselili na Hrvaško, kjer je pri zagrebškem nadškofijskem ordinariju neformalno zastopal izseljene duhovnike mariborske škofije. Preko njega naj bi hoteli narediti diferenciacijo med ljubljanskim klerom in mariborskim škofovskim ordinariatom. V Maribor se je vrnil 1945 in štiri leta opravljal službo generalnega vikarja škofa Ivana Jožefa Tomažiča. Obenem je 1946 postal stolni prošt kapitlja v Šant Andražu. Med 1946–61 je bil ravnatelj škofijske pisarne. Papež ga je leta 1938 imenoval za svojega hišnega prelata, 1959 pa za apostolskega protonotarja.

Pred drugo svetovno vojno je bil voditelj duhovniškega združenja Unios apostolicae. Med prvo in drugo svetovno vojno se je udejstvoval na karitativnem področju in bil do 1946 predsednik Karitativne zveze za lavantinsko škofijo. Velik pečat je pustil kot predsednik Celjske Mohorjeve družbe (1945–64), s katero se je prvič srečal 1908, ko je bil izvoljen za odbornika Celovške Mohorjeve družbe.

Ko je Mohorjeva družba delovala na Prevaljah (1921–27), je bil njen predsednik

in imel veliko vlogo pri selitvi Celovške Mohorjeve družbe s Prevalj v Celje, pomagal pa je tudi prebroditi začetne težave njenega delovanja. Med predsedovanjem Mohorjeve družbe se je soočal z razkolom družbe s strani takratnih oblasti na dva dela – tiskarno kot zadrugo in založbo kot bratovščino. Uspelo mu je doseči, da sta ločena oddelka ostala povezana.

Dela

  • Akademija slovenskih bogoslovcev v Celovcu – 1848–1903, Mir, 22, 1903, št. 24, 93–94.
  • Theologia moralis auctore August Lehmkuhl S. J. Vol. I. cont. Theol. mor. generalem et ex speciali theol. mor. tract. de virtutibus e officiis vitae christianae: (XIX et 900): Vol. II. cont. theol. mor. specialies parfem secundum seu tract. de. Subsidiis vitae christianae : Cub doubus appendicibus (XVI et 950): Ed. XI de integro revisa, refecta, adaucta, Voditelj v bogoslovnih vedah, 14, 1911, št. 1, 79–81.
  • Das natürliche Sittengesetz nach der Lehre des hl. Thomas von Aquin von Dr. theol. et. phil. Friderich Wagner, Benefiziat an der Domkirche zu Breslau, Voditelj v bogoslovnih vedah, 15, 1912, št. 1, 91–93.
  • Katoličanstvo v Jugoslaviji v nemški luči, Slovenec, 28. 2. 1920.
  • Poročilo o sestanku za ureditev Katoliške akcije, Ljubljana, 1929.

Viri in literatura

  • Rojstna knjiga Gomilsko 1869–1895.
  • SBL.
  • Tamara Griesser Pečar: Lavantinska škofija v novi Jugoslaviji, Studia Historica Slovenica : časopis za humanistične in družboslovne študije, 2010, št. 2/3, 429–462.
  • Jože Maček: Dr. Franc Ksaver Cukala, predsednik Mohorjeve družbe v težkih časih po prvi in drugi svetovni vojni : ob petdesetletnici njegove smrti, Mohorjev koledar 2016, 2015, 164–166.
  • Župnija sv. Štefana Gomilsko, Oznanila za 50. teden 2016 (november 2019).
Flisar, Urška: Cukala, Franc (1878–1964). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi162726/#novi-slovenski-biografski-leksikon (12. avgust 2020). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Slovenski biografski leksikon

Cukala Franc, duhovnik, r. 1. dec. 1878 na Gomilskem. Študiral je gimnazijo v Celju, bogoslovje v Celovcu, bil 1902 ord., nadaljeval teol. študije v Gradcu, 1907 prom. za dr. theol. Od 1920 je župnik v Guštanju in od 1923 dekan za Mežiško dolino. Njegovo delo meri na uveljavljenje kršč. načel v zasebnem in javnem življenju. Do 1918 je sodeloval pri polit. in gosp. dr. za kor. Slovence in se aktivno udeleževal polit. organizatoričnega dela v okviru SLS; 1912–9 je kot župnik v Podkloštru vodil stanovsko prosv. družbo duhovnikov v zilski in kanalski dolini (Sodalitas ss. Cordis J.), 1908–12 je bil odbornik Dr. sv. M. in od 1921 je njen predsednik. V Guštanju je ustanovil Družbo kršč. mater za vzgojo otrok in Družbo kršč. dobrodelnosti. C. je bil trajno sotrudnik Mira, je priobčeval članke in drobtinice polit. in soc. vsebine v Slovencu in SGp, soc. prispevke uradnem listu krške škofije, ocene v VBV. *

Uredništvo: Cukala, Franc (1878–1964). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi162726/#slovenski-biografski-leksikon (12. avgust 2020). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine