Slovenski biografski leksikon

Codelli de Fahnenfeld, Petrus Antonius, zdravnik, iz goriške rodbine Codella, ki je dobila 1679 plemstvo, je izdal: De voce, vociferatione, cantu, tubarum inflatu, sternutatione, oscitatione, pandiculatione, risu, fletu ac suspirio (Viennae 1759). Njegovemu imenjaku, ki je bil 26. avg. 1698 sprejet med kranjske deželne stanove, je Janez Svetokriški posvetil četrti zvezek svojih pridig in ga opremil z njegovim grbom, ker mu je omogočil izdajo. — Prim.: Pohlin; MHK 1865, 24; Schiviz, Krain, 496. Gl.

Glonar, Joža: Codelli de Fahnenfeld, Peter Anton (1754–1822). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi160357/#slovenski-biografski-leksikon (21. julij 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Primorski slovenski biografski leksikon

Codelli de Fahnenfeld Peter Anton, baron, gor. stolni prošt, zgodovinar, pisatelj in dramaturg, r. 27. jun. 1754 v Gor. in u. pt. 27. febr. 1822. Oče grof Franc (Gianfrancesco) C. in mati Marjana de Conti. Peter Anton je študiral sprva pri Somaskih v Čedadu, nato pri jezuitih v Gor., v semen. v Gradiški in spet pri jezuitih v Gor. 15. sept. 1770 je u. v Gor. prvi prošt Peter Anton Pollini (1752–1770). Da bi ostala družini bogata proštija, sta ga oče Franc in lj. stric Anton predložila nadškofu Attemsu in ta ga je brez težav imenoval za prošta, dasi je imel komaj 16 let. Kasneje sta patronatsko pravico nad gor. proštijo izvajala izmenoma lj. in gor. veja C. Mladi prošt je nato izvršil bogoslovne študije v Germaniku v Rimu. Prvo mašo je opravil 15. sept. 1774 pod okriljem »duhovne matere« cesarice Marije Terezije. Brž je nastopil službo infuliranega prošta in to mesto obdržal 48 let. Bil je član Kmetijske družbe in dejanski ustanovitelj Akademije rimsko-soških arkadov (ust. 8. avg. 1780) z imenom »Archigenes Beotius«, ker si je kot prvi izposloval v Rimu naslov »arkada« in posredoval, da so si tudi drugi »ustanovitelji« dobili podobne naslove, »dasi nekateri izmed njih so se komaj znali podpisati«. Kot razsvetljenec je spočetka odobraval jožefinske reforme in tudi odstranitev nadškofa Rudolfa Edlinga (gl. čl.), kasneje pa, ko je bila nadškofija zatrta, je vse to glasno obsojal. Ko je Jožef II. zatrl v Gor. bogoslovno semen. (1783) in ust. v Gradcu osrednje bogoslovje, so v posameznih škofijah ust. nekaka »praktična semenišča« in v njih nudili novomašnikom, ki so se vračali iz Gradca, pastoralne dopolnilne tečaje. C. je postal ravnatelj tega zavoda. Ves ostali čas pa je porabil za literarno ustvarjanje: izdal je pesniške zbirke, prevedel ali spisal več dram in veseloiger, izdal več govorov in nekrologov in spisal nekaj zgodovinskih del. Najpomembnejša je zbirka življenjepisov Gli scrittori friulano-austriaci degli ultimi due secoli. Gorizia 1783 (II. izdaja 1785 in ponatis 1792); tretja izd. izšla 1975 kot fotomehanični posnetek pri Arnaldo Forni, Ed. Bologna. Nje se poslužujemo pri navajanju.) V knjigi so življenjepisi tudi slov. osebnosti: Franc Ks. Križman, Jožef Cusani, Franc Ks. Galičič, Anton Muznik, Janez Svetokriški idr. Med dragocenimi zgodov. podatki so tudi površne navedbe, kot npr. o Jožefu Cusaniju (gl. čl.), ki stavijo slovstvene zgodovinarje pred prave uganke.

Prim.: Codelli, Scrittori, 1–12; navedeni viri pri rodbini Codelli; Št. Kociančič, rkp. »Sunto del Compendio storico della Famiglia Codelli«, 1788 (Semen. knjižnica); Manzano, Cenni 62; R. Klinec, L'Attuazione della legislazione eccl. di Giuseppe II nell'Arcid. di Gorizia, Gorizia 1942, 43, 174.

R. K.

Klinec, Rudolf: Codelli de Fahnenfeld, Peter Anton (1754–1822). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi160357/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (21. julij 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine