Novi Slovenski biografski leksikon

CLERICQ, Ludwig (Ludwig de Clericq, Ludwig de Clerick), slikar (r. pred 1640, Bruselj, Belgija; u. 16. 11. 1702, Ljubljana). Žena Ana Marija Steger, vdova slikarja Tomaža Stegerja, pastorek Sebastian Steger, slikar in zlatar, svak Ivan/Janez/Johann (Peter) Gimbler/Gimpler, slikar.

V virih je prvič omenjen na seznamu dragoncev čete barona Antona von Peverellija 1. marca 1664, ko se je po bitkah na Ogrskem vrnila na pregled vojske v Ljubljani. Slikar je vstopil v vojaško službo aprila 1663, z lastnim konjem, a je ta postal šepav. Posledična umestitev plemiča med pešake je bila verjetno zadosten razlog za vrnitev k poklicu slikarja v glavnem mestu dežele Kranjske, kjer se je že 12. avgusta 1665 oženil z Ano Marijo, vdovo slikarja Tomaža Stegerja. Dva dni zatem so mu deželni stanovi odobrili tudi prošnjo za sprejem pod zaščito in mu najprej namenili plačo v obliki čakarine za polno opremljenega konja, deset let pozneje pa še stalno letno provizijo. Pri de Clericqu se je krajši čas učil pastorek Sebastian Steger in verjetno tudi Sebastianov svak, slikar Janez Peter Gimbler.

De Clericq je 1675 izdelal risbe za zemljevid kranjsko-hrvaškega obmejnega območja, izrisal predlogo za naslovni bakrorez knjige Horae Subsecivae Dominicales Ludvika Schönlebna (1676) in perorisbo grba vojvodine Kranjske za grafične ilustracije k Schönlebnovi knjigi Carniolia antiqua et nova (1680) in Deželnemu ročinu ter predložno perorisbo Kranjskega orla za bakrorez Andreja Trosta v Valvasorjevem delu Die Ehre des Hertzogthums Crain (1689). De Clericqu je bil pripisan tudi koloriran načrt za Marijin steber (1679). V virih je omenjen kot slikar bander vojnih trobentačev in pozavnarjev (1674), alegoričnih motivov (Justitia za zbornico deželne hiše v Ljubljani, 1681), oltarnih podob (za oltar sv. Valentina v nekdanji avguštinski cerkvi v Ljubljani (ok. 1681) in slikar za oltar štirih evangelistov v nekdanji cerkvi sv. Krištofa za Bežigradom (1697)) ter portretist (dva portreta slikarja v njegovi zapuščini ter portreti grofov Barbo in Attems).

Dela

  • Alegorična naslovnica s Herkulom, Minervo in Saturnom; Portret J. L. Schönlebna, bakrorez, Janez Ludvik Schönleben, Horae Subsecivae Dominicales ..., Salzburg, 1676.
  • Načrt Marijinega stebra, perorisba, 1679, Ljubljana, ARS.
  • Oltarna slika Sv. Valentin, olje na platno, ok. 1680, Ljubljana, nekdanja avguštinska cerkev (danes frančiškanska c. Marijinega oznanjenja), nahajališče neznano.
  • Slika Iustitita (Pravičnost), olje na platno, ok. 1680, Ljubljana, nekdanja stanovska zbornica Deželne hiše, nahajališče neznano.
  • Grb vojvodine Kranjske, perorisba, 1680, Zagreb, Bibliotheca Metropolitana.
  • Kranjski orel, perorisba, 1680, Zagreb, Bibliotheca Metropolitana.
  • Kranjski orel, bakrorez, Johann Weikhard Valvasor, Die Ehre des Hertzogthums Krain, 3 (10. knjiga), Laibach - Nürnberg, 1689, 296–297.

Viri in literatura

  • Bibliotheca Metropolitana, Zagreb, Valvasorjeva grafična zbirka, perorisbi Grb vojvodine Kranjske in Kranjski orel.
  • ARS, DSK. I, Škatla 535, str. 1431/1432 (načrt Marijinega stebra); Škatla 810 (17. december 1674); Škatla 895, str. 212, 314', 341', 368; Škatla 897, str. 365, 509; Škatla 900, str. 444’, 447’; Škatla 903, str. 412’; Zapuščinski inventar IX-C-3.
  • Zgodovinski arhiv Ljubljana, Cod. XIII-1676.
  • NŠAL, Lj-sv. Nikolaj-P 3, str. 122 (1665 oktober).
  • SBL.
  • Allgemeines Künstlerlexikon : die Bildenden Künstler aller Zeiten und Völker, München - Leipzig, 1998.
  • Peter Radics: Umeteljnost in umeteljna obrtnost Slovencev, Letopis Matice Slovenske, Ljubljana, 1880, 23.
  • Viktor Steska: Slike v ljubljanskih cerkvah okoli l. 1715, Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, 12, 1902, 50–52.
  • Jože Šorn: Nekaj gradiva za študij baroka, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 5–6, 1959, 449.
  • Uroš Lubej: Prispevki k biografijam na Kranjskem delujočih flamskih in holandskih slikarjev druge polovice XVII. stoletja, Acta historiae artis Slovenica, 2, 1997, 35–42.
Lubej, Uroš: Clericq, Ludwig, pl. (pred 1640–1702). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi159866/#novi-slovenski-biografski-leksikon (24. september 2021). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Slovenski biografski leksikon

Clerich Ludovik de, slikar 17. stol. V zapisnikih kranjskih stanov se pogostoma imenuje »deželni slikar« in je v posameznih letih dobival nagrado, n. pr. 1679, 1684 itd. Thalnitscher ga imenuje Belgijca. Slikal je sv. Valentina za avguštinsko cerkev v Lj. — Prim.: Radics, LMS 1880, 23; IMK 1902, 50. 52. St.

Steska, Viktor: Clericq, Ludwig, pl. (pred 1640–1702). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi159866/#slovenski-biografski-leksikon (24. september 2021). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine