Cilenšek, Martin (1848–1936)
Vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Novi Slovenski biografski leksikon

CILENŠEK, Martin (r. 23. 10. 1848, Gotovlje; u. 21. 10. 1936, Ljubljana), botanik, poljudnoznanstveni pisec.

Gimnazijo je obiskoval v Celju (1863–71), naravoslovje pa je študiral v Gradcu (1871–75). Po končanem študiju je bil eno leto suplent na ljubljanski realki (1875–76), nato je devet let poučeval na realki v avstrijskem Leobnu (1876–86). Zatem se je s prijateljem Julijem Głowackim dogovoril, da zamenjata službeni mesti in tako je Cilenšek prešel na deželno gimnazijo na Ptuju (1886–1905). Tam je ostal do upokojitve, ko se je preselil v Celje in ohranjal stike z rojaki v Gotovljah.

Za opazovanje narave in spoznavanje rastlin ga je kot otroka navdušila mati, ki ga je tudi seznanjala z domačimi imeni rastlin. Prvi strokovni prispevek v nemščini je objavil v letnem poročilu leobenske gimnazije 1879 (Bau und Tätigkeit der Foraminiferen und riffbildenden Korallen). Za pisanje v slovenščini sta ga nagovorila urednika celovškega glasila Kres (1881–86) Jakob Sket in Davorin Trstenjak. V Kresu je objavil vrsto poljudnoznanstvenih sestavkov iz botanike (Nekoliko o naših družnih rastlinah; Snetljivost žita; Kavovec in njega plod; Rjavost žita; O rastlinskem oprašenju; Kako se pripravlja rastlinam podstava; O razširjanju rastlinskih plodov in semen; Oblikoslovne črtice o listu kaličnic; Šparga ali beluš). S poljudno botaniko je nadaljeval v Ljubljanskem zvonu (Ledeni les, 1887; Vrbe in vrboreja, 1891; Kako se branijo rastline nepoklicanih gostov, 1893). V Domu in svetu je pisal o omeli (1888) in objavljal naravoslovno obarvane potopise (Na Plaču; Izlet na Konjiško goro, oboje 1891). V Letopisu Matice slovenske je posegel na področje geologije (Kakšnih odnošajev nahajamo na slov. Štajerju glede zemlje in njenih prebivalcev, 1888; Premogova tvorba vobče, posebej pa nje izobrazba na slov. Štajerju, 1891) in s tem nadaljeval še v Ljubljanskem zvonu (Geološke razmere župnije starotrške, 1892; Granitna miza, 1893). V istem glasilu je posegel tudi na področje ljudskega izročila (Kaj pripovedujejo ob Ložnici, 1887) in na domoznansko obarvane potopise (S Ptuja na Rogaško goro, 1892; Dva dni na Pohorju; Od Drave do Dravinje, oboje 1894).

Njegovo najpomembnejše delo je Naše škodljive rastline v podobi in besedi, ki ga je v petih zvezkih izdala Mohorjeva družba (1892–96) in predstavlja bogat vir rastlinskega imenoslovja. Po uspehu navedenega dela je pripravljal še knjigo Naše koristne rastline, vendar je ostala v zasnovi.

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • SBL.
  • ES.
  • Darinka Soban: »Naše škodljive rastline v podobi in besedi«, Proteus, 55, 1992/1993, št. 9/10, 355–361.
Peterlin, Stane: Cilenšek, Martin (1848–1936). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi159193/#novi-slovenski-biografski-leksikon (21. september 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Slovenski biografski leksikon

Cilenšek Martin, botanik, r. 23. okt. 1848 v Gotovljah v Sav. dolini, živi v Celju. Ljudsko šolo je obiskoval 2 leti v Žalcu, 3. in 4. razr. v Celju, dovršil 1863–71 tam gimn., na graški univerzi študiral prirodoslovje, po drž. izpitih 1875 supliral na lj. realki ter služboval kot prof. na realki v Leobnu (1876 do 1886) in do upokojitve 1905 na dež. gimn. v Ptuju. Prvi strok.-znanstveni spis »Bau und Tätigkeit der Foraminiferen und riffbildenden Korallen« je priobčil v izvestju leobenske realke (1879), za slov. pisateljevanje sta ga pridobila Kresova urednika Sket in Trstenjak. Napisal je: iz botanike poljudno-znanstvene sestavke: Nekoliko o naših družnih rastlinah, Snetljivost žita, Kavovec in njega plod, Rjavost žita, O rastlinskem oprašenju, Kako se pripravlja rastlinam podstava, O razširjanju rastlinskih plodov in semen, Oblikoslovne črtice o listu kaličnic, Šparga ali beluš (vse v Kresu 1884–6), Ledeni les (LZ 1887), Omela (DS 1888), Vrbe in vrboreja (LZ 1891), Kako se branijo rastline nepoklicanih gostov (LZ 1893) in knjigo »Naše škodljive rastline v podobi in besedi« (Mohor. dr. 1892–6, pet snop.); »Naše koristne rastline«, ki jih je zasnoval na odborovo željo po istih načelih, so ostale v delnem rokopisu; iz geologije: Kakšnih odnošajev nahajamo na slov. Štajerju glede zemlje in njenih prebivalcev (LMS 1888), Premogova tvorba vobče, posebej pa nje izobrazba na slov. Štajerju (LMS 1891), Geološke razmere župnije starotrške (LZ 1892), Granitna miza (LZ 1893), v spisu »Kaj pripovedujejo ob Ložnici« je zbral nar. pripovedke, bajke in šege (LZ 1887); prirodoslovni opisi tvorijo bistveni del njegovih potopisov, n. pr. Na Plaču, Izlet na Konjiško goro (DS 1891), S Ptuja na Rogaško goro (LZ 1892), Dva dni na Pohorju, Od Drave do Dravinje (LZ 1894); priobčeval je tudi članke gospodarake vsebine (KMD 1889–92). — Prim.: Glaser IV, 309. Šr.

Šlebinger, Janko: Cilenšek, Martin (1848–1936). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi159193/#slovenski-biografski-leksikon (21. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine