Slovenski biografski leksikon

Cej Anton, slikar, r. 4. apr. 1857 v Plani pri Cerknem, u. 7. apr. 1897 (op. ur.: 2. apr. 1897) zaradi zastrupljenja krvi z barvami v bolnici v Kandiji pri Novem mestu. Na mladega C. je odločilno vplival podobar Raspet, potem se je učil pri Gosarju v Dupljah in pri Wolfu v Lj. ter bil tudi v Italiji. Slikal je oljne slike in freske. Za Šmihel pri Novem mestu je n. pr. naslikal 1896 Marijo z Jezusom in Janezom Krstn. ter sv. Družino; na stenah obeh kapel skrivnosti sv. rožnega venca, Žal. M. B. in v sredini stropa: Čednosti sv. Frančiška Pavlanskega. V Štangi: freske v zunanjih kapelah in na stropu župne cerkve na Slapeh (župn. Šmarjeta na Dol.): karmelsko M. B. Za Zagradec: Sv. Družino na steni. Za kapelico na Grmu: Smrt sv. Jožefa in Učenca na poti v Emavs. — Prim.: Mladika 1922, 369; DS 1898, 640. St.

Steska, Viktor: Cej, Anton (1857–1897). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi156872/#slovenski-biografski-leksikon (27. september 2024). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Primorski slovenski biografski leksikon

Cej Anton, slikar, r. 4. apr. 1857 v Planini pri Cerknem, u. 2. apr. 1897 v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu, pokopan na šmihelskem pokopališču. Oče mu je bil Anton, oglar in vojaški godec, po rodu iz Ravnice, mati pa Elizabeta Mravlje. Ljudsko š. je obiskoval v Cerknem, oče ga je učil glasbe, pa se je deček raje oprijel slikarstva, še posebej, ko je skozi Cerkljansko prihajal slikat podobar Jakob Razpet. V Dupljah na Gorenjskem, kjer je bival pri teti na Šmarjetni gori pri Kranju, je prišel v stik s slikarjem Janezom Gosarjem in bil pri njem več let. Kasneje je prišel v delavnico Janeza Wolfa v Lj. Po Wolfovi smrti se je osamosvojil (poročil se je s hčerjo cerkovnika v Crngrobu in se tam nastanil) in v ta čas spada večina njegovih izdelkov za Goriško in Istro. Toda bil je nemiren duh; 1896 je pustil ženo in odšel v Italijo študirat. Obiskal je Benetke, Firence, Rim. Vrnil se je domov, z veliko vnemo in vročičnostjo delal (čez dan slike, ponoči pa risal in študiral anatomijo), a je zaradi zastrupljenja krvi z barvami že naslednje leto umrl. Ustvarjal je oljnate slike in freske. Za rojstno faro v Cerknem je napravil dve olji: sv. Martina in sv. Jošta; za cerkev Božjega groba v Novem mestu je izdelal sv. Jožefa, za cerkev v Stopičah pa sv. Jošta. V Šmihelu pri Novem mestu je 1896 naslikal Marijo z Jezusom in Janezom Krstnikom ter Sv. Družino; na stenah obeh kapel skrivnosti sv. rožnega venca, Žalostno M. B. in v sredini stropa Čednosti sv. Frančiška Pavelskega; v Štangi freske v zunanjih kapelah; na stropu žpk cerkve na Slapeh (Šmarjeta na Dolenjskem) Karmelsko M. b.; v Zagradcu sv. Družino (na steni); v kapelici na Grmu Smrt sv. Jožefa in Učenca na poti v Emavs.

Prim.: DS 1898, 640; Stanko Stanič, Anton Cej, slikar, Mladika III/1922, 369–70; St(elè), SBL I, 74 (popravi rojstni kraj v: Planina ter smrtni dan v: 2. april).

Brj.

Brecelj, Marijan: Cej, Anton (1857–1897). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi156872/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (27. september 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine