Buh, Jožef Frančišek (1833–1923)
Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Frančišek_Buh.JPG (19. 5. 2014)

Novi Slovenski biografski leksikon

BUH, Jožef Frančišek (Josip Frančišek Buh, Joseph F. Buh), misijonar, izseljenski organizator (r. 17. 3. 1833, Lučine; u. 2. 2. 1922, Duluth, Minnesota, ZDA). Oče Matija Buh, kmet, mati Marija Buh, r. Košir.

Osnovno šolo je obiskoval v Poljanah in Škofji Loki, gimnazijo in bogoslovje pa v Ljubljani (vpis v študijskem letu 1854/55), ordiniran je bil julija 1858 v Ljubljani. Kaplanoval je v Loškem Potoku (1858–60) in Radečah pri Zidanem Mostu (1860–64). O odhodu v misijone si je z misijonarjem Friderikom Irenejem Barago dopisoval že v času teološkega študija 1857, vendar ni dobil soglasja škofa Antona Alojzija Wolfa (zanimal se je za možnost misijonarskega dela v Afriki). 1864 pa je na povabilo misijonarja Franca Pirca, ki je bil na obisku v domovini in je iskal sodelavce, ponovil svojo prošnjo in odšel v ZDA (ob njem se je Pircu pridružilo še petnajst študentov, ki se jih je oprijelo ime Buhova skupina). Po prihodu v Ameriko je škof Thomas L. Grace, drugi voditelj škofije St. Paul, ki je obsegala celotno Minnesoto, Buha krajši čas zadržal v škofijskem semenišču v St. Paulu, kjer je bil vzgojitelj in učitelj, oskrboval je tudi nemško skupnost v mestu. V začetku 1865 je odšel med Indijance ob jezeru Winnibigoshish v Minnesoti ter se takoj lotil preučevanja njihovega jezika in navad. Uporabljal je knjige, ki jih je pripravil Baraga. Sredi 1865 je odšel v Belle Prairie v Minnesoti, kjer je od Pirca polagoma prevzel skrb za misijonske postaje Crow Wing, Belle Prairie, Little Falls v povirju reke Misisipi (ob jezerih Red Lake, Leech Lake, Cass Lake, Sandy Lake in White Earth). Ustanovil je več novih misijonskih postaj: Rich Prairie, Long Prairie, Duelm, Two Rivers. Med evropskimi priseljenci je bilo več Francozov, za katere je organiziral cerkveno življenje. Deloval je tudi med slovenskimi izseljenci ter zanje ustanovil skupnost v Brockwayu (sv. Štefan, sedaj St. Stephen) in v Kraintownu (sv. Anton Padovanski, sedaj Albany); začetki obeh segajo v 1870. 1866 je v tisku izdal veroučni priročnik v indijanskem jeziku. Spomladi 1870 je odpotoval v Rim na prvi vatikanski koncil. Obiskal je tudi številne slovenske kraje, kjer je predstavil misijonsko delo, zbiral sredstva in iskal nove sodelavce. Ob vrnitvi je s seboj peljal sedem študentov in prostovoljcev. Po vrnitvi Franca Pirca na Slovensko 1873 je Buh prevzel skrb še za njegove misijonske postaje.

Od Pirca se je naučil tudi njegove homeopatske metode zdravljenja. Da bi bolje poskrbel za izobraževanje indijanskih in priseljenskih otrok, je povabil sestrske skupnosti; prva je bila ustanovljena 1874 v Belle Prairieju. Iz nje se je leto zatem razvila skupnost Frančiškank misijonark brezmadežnega spočetja z materno hišo v Belle Prairieju, za katero je Buh skrbel kot pravi ustanovitelj. Ko je februarja 1875 papež Pij IX. severno Minnesoto povzdignil v apostolski vikariat, je Buh prišel pod novo cerkveno ustanovo s sedežem v St. Cloudu in bil vključen v zbor svetovalcev; 1876 je bil imenovan še za duhovnega svetnika prvega apostolskega vikarja Ruperta Seidenbuscha. Jeseni 1878 je odšel v zahodno Srednjo Minnesoto, kjer je prevzel skrb za cerkev sv. Jožefa pri Perhamu, in od tam oskrboval obširna območja na področju železnice The Northern Pacific od Brainerda ob Misisipiju do Moorheada v dolini Red River. V nadaljevanju je oskrboval še oddaljeni okraj Itasca z indijanskimi misijonskimi postajami Grand Rapids, Winnibigoshish, Pokegama, južneje še Sandy Lake in White Oak Point. Med njimi je nekatere ustanovil sam.

Za vodenje šol je uspel pridobiti ženske redovne skupnosti; 1884 so se v Perhamu naselile benediktinke. Poleti 1883 je odšel v Evropo, da bi pridobil nove sodelavce. Ob vrnitvi je s seboj peljal dvanajst študentov, med temi je bilo sedem Slovencev. Vse je poslal v šolo opatije St. John's v Collegevillu v Minnesoti. Kot sodelavec škofa Seidenbuscha je Buh 1886 sodeloval na prvem pokrajinskem koncilu cerkvene province Milwaukee v Wisconsinu. Eden od sklepov koncila je bil tudi, da postane St. Paul sedež nove metropolije. Istega leta je Buh prevzel skrb za Little Falls z več misijonskimi postajami. 1888 mu je škof Seidenbusch naložil skrb za severnovzhodno področje Minnesote, na področju Iron Range, kjer so hitro rasla nova mesta; postal je prvi župnik cerkve sv. Martina v mestu Tower in indijanskega naselja Sucker Point na Lake Vermilion. Buh, ki je tekoče obvladal več jezikov, je postal prvi stalni duhovnik severno od Dulutha. Na tem področju je misijonaril do 1901 in ustanovil nove misijonske postaje: Two Harbors in Ely (1888), Biwabik, Virginia in Hibbing (ok. 1890), kasneje še Mountain Iron, McKinley, Eveleth in Sucker Point. Stalni dotok novega prebivalstva je pripomogel, da so to kmalu postale samostojne župnije. V teh krajih so nastale tudi slovenske cerkvene skupnosti, najmočnejša v mestu Tower. Široko območje, ki ga je oskrboval Buh, je bilo 1889 vključeno v novo škofijo Duluth. Prvi škof James McGolrick je Buha zaradi zaslug pri nastajanju nove škofije imenoval za kanclerja in generalnega vikarja. Ko se je 1900 cerkvena skupnost Ely osamosvojila, je postal njen prvi župnik; v mestu je bila tudi številčna slovenska skupnost, kar je mestu v prvih desetletjih dajalo povsem slovenski značaj. Mnogi Slovenci so bili zaposleni v rudnikih, imeli so lastne trgovine, sodelovali so v mestni upravi. Prvo cerkev so zgradili 1890, drugo 1900; slednja je veljala za največjo in najlepšo na območju Iron Range, Buh pa se je zavzel, da so zgradili tudi druga cerkvena poslopja.

Še naprej je skrbel za Indijance v rezervatu ob jezeru Vermilion; po naravi je vse življenje ostal potujoči misijonar. Naslov župnika v Ely je ohranil do smrti, čeprav je ob njem od 1917 deloval Franc Mihelčič.

Buh je bil poleg Ignacija Tomazina in Franca Pirca prvi katoliški misijonar v severni Minnesoti. Ob njegovem prihodu so bila ta območja neobljudena, le tu in tam so bili posamezni indijanski rodovi. V zadnjem desetletju 19. stoletja je bil priča izjemnemu gospodarskemu napredku in večanju števila prebivalcev. Buh je postavljal prva poslopja (cerkve, šole, župnišča), Indijance poleg krščanskega učil tudi nenomadskega življenja, pisanja in branja, miroljubnih odnosov s sosedi in novih oblik preživljanja. Indijanski poglavarji so v njem videli svojega zaveznika in so se redno posvetovali z njim, ko je šlo za urejanje odnosov z oblastmi. Buh je indijanski rezervat Sucker Point obiskoval do smrti.

Kot kaplan v Radečah je 1862 natisnil nabožno knjigo Zvezdice z razpravo o pobožnem življenju in z osnovnimi molitvami. 1863 je sestavil in tiskal molitvenik Jezus v sercu : v podobah, kako se Jezus serca polasti, ga čisti in sabo zedinja, z mašnimi in drugimi navadnimi molitvami (ponatis v Ljubljani 1866 in 1874). Nekoliko spremenjeno izdajo z naslovom Srce v Jezusu ali Vir milosti božje je objavil 1897 v Towerju. V angleščino je prevedel življenjepis Friderika Barage, ki je služil za pripravo izvirnega angleškega življenjepisa Life and Labors of Bishop Baraga (Milwaukee, Wisconsin, 1900). Domovino je tretjič obiskal 1908.

Buh velja tudi za začetnika slovenskega tiska v ZDA. Skupaj z Antonom Murnikom je 1891 ustanovil najstarejši slovenski časopis v ZDA Amerikanski Slovenec. Želel je doseči tiste Slovence, ki so živeli razkropljeni in niso imeli stikov s skupnostjo. Po Murnikovem umiku je Buh 1892 list odkupil ter ga urejal in tiskal v lastni tiskarni, ki je bila prva slovenska tiskarna v ZDA. List je izdajal do 1899, ko ga je prevzel Franc Šušteršič iz Jolieta. Buh je imel od začetka izdajanja težave z jezikom, saj je uporabljal jezik, ki so ga na Slovenskem govorili ob njegovem odhodu v Ameriko, in s postavljanjem slovenskih besedil, zato je k sodelovanju pritegnil nečaka Maksa Buha, ki je bil izučen črkostavec. Izdal je še tri letnike Koledarja Amerikanskega Slovenca (1898–1900), natisnil in izdal je tudi prvo slovensko knjigo v ZDA, Slovensko-angleško slovnico (Slovene-English Grammar) Petra Josipa Jerama (Tower, 1895). Za rojake, ki so prihajali v Ameriko in želeli pridobiti ameriško državljanstvo, je 1897 natisnil slovenski prevod Ustave Zedinjenih držav Amerike. Iz angleščine je prevedel in 1898 natisnil Mali katekizem (izvirno delo je sestavil škof James McGolrick). Amerikanski Slovenec je imel vseskozi krhke finančne temelje, pravo krizo mu je 1897 prinesel propad slovenske utopične naselbine v Eden Valleyju v kalifornijskem okraju Mendocino, ki jo je ustanovil Peter Jeram; Amerikanski Slovenec je bil njen zagovornik in podpornik Jeramovih načrtov.

Da bi slovenskim priseljencem, ki so v večjem številu prihajali v ta del Minnesote, pomagal pri reševanju socialnih težav in vključevanju v novo družbo, je za rudarje v krajih Tower in Ely ok. 1890 ustanovil Družbo sv. Cirila in Metoda, ki je bila najstarejša podporna enota v Minnesoti. Aprila 1894 je v Jolietu skupaj z drugimi ustanovil podporno združenje Kranjsko slovenska katoliška jednota, ki je povezovala delavce in njihove družine v ZDA. Že prvo leto je imela več kot 500 članov, število krajevnih društev in članov pa se je večalo vsako leto. Članom je nudilo pomoč v času bolezni ali brezposelnosti, v primeru smrti pa odškodnino. Buh je bil 1897 imenovan za častnega člana.

Za vrsto izvirnih oblik delovanja in organiziranja katoliške skupnosti v ZDA je prejel več priznanj. 1899 mu je papež Leon XIII. podelil naslov monsinjorja. Ko je januarja 1918 umrl škof McGolrick, je Buh postal upravitelj škofije Duluth – upravljal jo je do konca istega leta. Novoimenovani škof v Duluthu John Timothy McNicholas je Buha potrdil v službi generalnega vikarja in ga hkrati imenoval za kaplana osrednje skupnosti benediktink v mestu. Poleti 1921 je bil imenovan za voditelja po njem imenovanega misijonskega središča (Buh Mission House), od koder so duhovniki oskrbovali misijonske postaje v škofiji. V tej ustanovi se je tudi končala njegova dolga življenjska pot.

Jeseni 1902 je dal pobudo za ustanovitev Zveze slovenskih duhovnikov v Ameriki, v okviru katere bi usklajevali delo za slovenske naselbine, pomagali rojakom v stiski ipd. Zveza je prenehala delovati 1908.

Kot priznanje njegovemu pionirskemu delu med naseljenci so 1895 po njem poimenovali razširjeni del mesta Pierz v Minnesoti.

Viri in literatura

  • NŠAL, matične knjige župnije Poljane.
  • SBL.
  • Jurij Matej Trunk: Amerika in Amerikanci, Celovec, 1912, 549–552.
  • Hugo Bren: Za desetletnico msgr. Buhove smrti, Amerikanski Slovenec (Chicago), 6. 2. 1932.
  • Bernard Coleman, Verona LaBud: Masinaigans : the Little Book : a biography of Monsignor Joseph F. Buh, Slovenian missionary in America, 1864–1922, Saint Paul, 1972.
Kolar, Bogdan: Buh, Jožef Frančišek (1833–1923). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi152846/#novi-slovenski-biografski-leksikon (21. september 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Slovenski biografski leksikon

Buh Jožef Frančišek, ameriški misijonar, r. 17. marca 1833 v Lučinah v Poljanski dolini, u. 3. febr. 1923 (op. ur.: 2. febr. 1923) v Duluthu. Dovršivši gimnazijo in bogoslovje v Lj. (1858 posv.), je bil kaplan v Loškem potoku in Radečah pri Zid. mostu. L. 1864. je odšel v Ameriko. Po kratkem delovanju v St. Paulu, Minn., pri Pircu v Crow Wingu je misijonaril med Indijanci ob jezeru Winnebago v vzh. Wiscu. Sredi 1865 je odšel v Belle Prairie v sev. Minnesoti, prevzemši od Pirca pod St. Cloudsko škofijo spadajoče misijonske postaje ob prostranem povirju Mississipija. Todi je ustanovil več cerkva, med drugimi slov. v Brockwayu (sv. Štefan), Kraintownu (sv. Anton Pad.). L. 1878. je odšel v zapadno srednjo Minnesoto, odkoder je kot župnik cerkve sv. Jožefa, Perham, P. O., pastiroval v ozemlju železnice The Northern Pacific od Brainerda ob Mississipiju do Moorheada ob Red Riverju, pozneje tudi v daljnih indijanskih postajah ob Grand Rapids, Winnibigoshish, Pokegama i. dr. L. 1886. je prevzel Little Falls z misijoni, 1888 je postal prvi župnik cerkve sv. Martina v Toweru, Minn. Odtod je ustanovil misijone po sedanjih slov. naselbinah Ely (1888), Biwabiku, Virginiji, Hibbingu (1890). L. 1901. je postal župnik v novem mestu Ely, Minn., s številno slov. naselbino, kjer je zgradil prvo cerkev 1890, drugo 1900. Monsignor Buh je bil generalni vikar duluthske škofije, examinator cleri, član dijecezanskega sveta, član nadzorstva kleriškega fonda in računskega pregledništva. Posvetna oblast ga je 1895 odlikovala za pijonirske zasluge s tem, da je od mesta Pierz odločeni in samostojni del mesta nazvala Buh. Poleg pijonirskega, misijonarskega in duhovniškega delovanja je Buh veliko storil za prosveto slov. naseljencev. L. 1891. je kupil po Ant. Murniku pravkar ustanovljeni prvi slov. list v Am. »Amerikanski Slovenec«, ki je izhajal pod njegovim vodstvom in s sodelovanjem po njem vzpodbujanih in podpiranih duševnih delavcev, tistih dob še izvečine duhovnikov in bogoslovcev, posebno A. Smrekarja in Ign. Burgarja, osem let v Toweru, Minn., kjer je ustanovil tudi prvo slov. tiskarno v Am. Izdal je pet letnikov »Koledarja Am. Slovenca«; »Jezus v Sercu« (gl. Simonič); »Mali katekizem za splošni pouk«. Pospeševal je medsebojno spoznavanje slov. naseljencev v početni dobi slov. naseljevanja v Am. in ustanavljanje podpornih društev. — Slike: DS 1899, 513; Mladika V, 268; KAM 1920, 27. Mlk.

Mulaček, Ivan: Buh, Jožef Frančišek (1833–1923). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi152846/#slovenski-biografski-leksikon (21. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine