Novi Slovenski biografski leksikon

BRINAR, Josip (Brin, Brinjos, Jos. Jeranov, Rapporteur involontaire), pedagog, pedagoški pisec (r. 1. 11. 1874, Studence, Hrastnik; u. 11. 3. 1959, Celje). Oče Jožef/Josef Briner, trgovec in rudar, mati Marija Briner, r. Lamper. Sin Miran Brinar, gozdar, publicist.

Osnovno šolo je obiskoval v Hrastniku, nato je v Mariboru opravil pripravnico na učiteljišču in štiriletno učiteljišče (1888–93). Služboval je na osnovnih šolah Slovenska Bistrica (1893–96), Vojnik (1896–1901), Rajhenburg/Brestanica (1901–02), Sevnica (1902–04) in Blanca, kjer je bil 1904–05 vodja šole. Strokovni izpit je opravil 1895, izpit za učitelja meščanskih šol pa 1898. Zaposlil se je na meščanski šoli v Krškem (1905–06), bil ravnatelj meščanske šole v Postojni (1906–18) in nazadnje ravnatelj dekliške meščanske šole v Celju, kjer se je 1929 upokojil.

Deloval je tudi v pevskih društvih, amaterskih gledališčih in tamburaških zborih. Mnogo je potoval, zlasti v Francijo, kjer si je 1900 ogledal svetovno razstavo v Parizu in se udeležil pedagoškega kongresa. Med drugo svetovno vojno je organiziral pomoč slovenskim internirancem in partizanom.

Njegovo delo je zelo obsežno, zajema pedagoške spise, leposlovje in učbenike. Pedagoške članke je objavljal v Popotniku, Učiteljskem tovarišu ter Pedagoškem letopisu in zborniku. Pod vplivom nemških, francoskih in švicarskih pedagogov je poskušal socialnopedagoške ideje prenesti v slovenski prostor. Poudarjal je pomen eksperimentalne metode za pedagogiko in psihologijo. Objavil je več razprav o mladinski literaturi, v katerih je zagovarjal njeno umetniško in estetsko vrednost ter bil kritičen do moraliziranja v mladinski literaturi. Podrobno je poročal o mladinskih delih, ki so takrat izhajala. Spisal je razpravo o Antonu Martinu Slomšku kot pedagogu, za katero je dobil častno nagrado Slovenskega učiteljskega društva za ptujski okraj. V njej je prikazal dobre in slabe plati Slomškovih nazorov o vzgoji.

Napisal je več del za meščanske šole, berila in zgodovinske učbenike. Za osnovne šole je pripravil slovenske jezikovne vadnice, Zgodovinske zapiske (1914) in Domoznanstvo (1923, 1929). Urejal je letna poročila postojnske deške meščanske šole, ki so izhajali 1907–14. Zanimal se je tudi za zemljepisna imena in njihov pomen. Izdal je publikaciji Slovarček zemljepisnih imen, njih izvir in pomen ter Jezikovni izprehodi po okolici celjski. V prvi je navajal krajevna imena na ozemlju Jugoslavije ter v Evropi in svetu, v drugi pa krajevna imena v celjski okolici.

Napisal je več del za mladino in odrasle, največ povesti o živalih, pohorske bajke in povesti, prevedel je knjigo o Kljukcu. Krajše sestavke je objavljal v Ljubljanskem zvonu, Domu in svetu, Slovanu, Vrtcu in Zvončku. Potopise je objavljal v Planinskem vestniku in Lovcu.

Dela

Utrinki iz socijalne pedagogike, Popotnik, 18, 1897, 1–4, 17–19, 35–38, 50–54, 66–69, 81–83, 97–100, 115–119, 129–132, 146–148, 161–163, 180–185.
Anton Martin Slomšek kot pedagog, Celje, 1901.
Lisica Zvitorepka : živalske pravljice, Celovec, 1904, Prevalje, 1923.
O slovstvu za mladino, Pedagoški letopis, 5, 1905, 14–34.
O reklih in njih uporabi v šoli, Popotnik, 27, 1906, 107–116, 139–143.
Čitanka za meščanske šole, štirje deli, Dunaj, 1909–1923.
Zgodovina za meščanske šole v treh stopnjah, Ljubljana, 1909–1927.
Slovenska slovnica za obče ljudske šole v treh stopnjah, Dunaj, 1914.
Zgodovinski zapiski za obče ljudske šole, Postojna, 1914.
Domoznanstvo : zemljepisni podatki in zgodovinske slike o kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev za 4. razred osnovnih šol v ponavljanje, Celje, 1923, 1929.
Jezikovni izprehodi po okolici celjski, Celje, 1925.
Slovarček zemljepisnih imen, njih izvir in pomen, Celje, 1928.
Pohorske bajke in povesti, Ljubljana, 1933.

Viri in literatura

Arhiv SBL, osebna mapa.
Slovenski šolski muzej, Ljubljana, Melhior Rismal: Gradivo za zgodovino meščanske šole.
SBL.
ES.
Osebnosti, Ljubljana, 2008.
Pedagogijski leksikon, Zagreb, 1939.
Ernest Vranc: Tridesetletnica književnega delovanja ravnatelja Josipa Brinarja, Učiteljski tovariš, 64, 1924, št. 11, 1.
Josip Brinar: Spomini, Celje, 1925 (izvod hrani Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje).
Drago Humek: Joža Brinar šestdesetletnik, Popotnik, 56, 1933/34, 90.
Gustav Šilih: Josip Brinar, Pohorske bajke in povesti, Popotnik, 56, 1933/34, 223.
Josip Kotnik: 1. XI. bo obhajal osemdesetletnico Josip Brinar, Prosvetni delavec, 5, 1954, št. 16, 4.
Albin Podjavoršek: Pedagoško delo Josipa Brinarja, Osemdesetletnica prve slovenske šole v Celju, Celje, 1955, 59–75.
Fran Roš: Josip Brinar osemdesetletnik, Koledar Družbe sv. Mohorja za navadno leto 1955, 118–120.
Vincenc Žnidar: Josip Brinar – slovenski šolnik : poizkus pedagoške monografije za stoletnico šolstva v Hrastniku, Hrastnik, 1964.
Vincenc Žnidar: Josip Brinar in slovenska meščanska šola, Zbornik za historiju školstva i prosvjete, 4, 1968, 129–154.
Alenka Glazer: O delu Josipa Brinarja, Otrok in knjiga, 21, 1985, 26–31.
Slavica Pavlič: Sto znamenitih osebnosti v šolstvu na Slovenskem, Ljubljana, 2000, 152–153.
Alenka Divjak: Josip Brinar in njegovi pogledi na mladinsko književnost, Otrok in knjiga, 61, 2004, 55–66.
Hojan, Tatjana: Brinar, Josip (1874–1959). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi150170/#novi-slovenski-biografski-leksikon (28. november 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv.: Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Slovenski biografski leksikon

Brinar Josip, šolnik, r. 1. nov. 1874 v Studencah pri Trbovljah, je absolviral učiteljišče v Mariboru 1893, napravil izpit za meščanske šole 1898, prišel z meščanske šole v Krškem 1906 kot ravnatelj na prvo slovensko meščansko šolo v Postojni, 1919 pa na dekliško meščansko šolo v Celju, kjer je bil tudi vodja mestne gospodinjske šole. Pedagoške članke je začel (s psevdonimom »Brinjos«) priobčevati 1897 v »Popotniku«; v »Pedagoškem letopisu« (1905), »Pedagoškem zb.« (1921) in UT se nahajajo njegovi članki o mladinskem slovstvu, za katero zahteva predvsem umetniške kvalitete. Sodeloval je v »Vrtcu«, »Zvončku«, LZ (1903, Heautontimorumenos«), »Slovanu« (1902/3, »Žrtve zlata«) in »Lovcu« (1913, 1920, 1921). Samostojno je izdal mladinske spise »Lisica Zvitorepka« (1904, 1923), »Medvedji lov, Čukova gostija« (1900) in razpravo »A. M. Slomšek kot pedagog« (1901). Za ljudske šole je izdal »Zgodovinske zapiske« (1914), »Domoznanstvo« (1923), »Slovensko slovnico« (1914, 1921, 1923) in »Slovensko vadnico« (1923). Napisal je prve slovenske knjige za meščanske šole: »Čitanko« I. (1908, 1920, 1922), II. (1909, 1921), III. (1912, 1922), IV. (1922), »Zgodovino« (1909, 1922) in »Slovensko vadnico« (1922, 1923). — Slika: SIT III, št. 37. *

Uredništvo: Brinar, Josip (1874–1959). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi150170/#slovenski-biografski-leksikon (28. november 2024). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine