Breznik, Anton (1737–1793)

BREZNIK, Anton (Antonius Wreshnig, Antonius Wreschnig, Antonius Wreschnigg), duhovnik (r. 14. 6. 1737, Križ, Komenda; u. 27. 4. 1793, Žalec). Oče Janez Breznik (Wresnik), upravitelj gospostva Križ, mati Elizabeta Breznik (Wresnik).

Pri dvajsetih letih je 1757 prejel prvo tonzuro in štiri nižje redove, 1761 je bil posvečen v duhovnika (prezbitra). 1763 je omenjen v Žalcu kot nadštevilni duhovnik (supernumerarius loci), 1763 je bil vikar in 1765–73 kaplan (cooperator loci). Nato je bil do smrti beneficiat Randlovega beneficija. Ta naslov mu je poleg maševanja za ustanovitelja beneficija in dušnopastirskega dela nalagal še poučevanje verouka vsako nedeljo popoldne, in sicer izmenično v župnijski cerkvi in v Petrovčah.

Njegovo delo Večna pratika od gospodarstva, ki je prvič izšlo 1789, je prva prava gospodarska pratika v slovenskem jeziku. Njena vsebina je nastala po nemških predlogah, ima predgovor in je razdeljena v tri sklope. V prvem je predstavljenih sedem planetov, ki v grobem določajo vreme letu, kateremu vladajo. Ta del sloni na stoletni pratiki Moriza Knauerja. V hišni pratiki, ki določa delo za vsak mesec tako na polju kot v hiši, se je – tako France Kidrič – Breznik naslanjal na Allgemeiner oeconomischer Calender zur Haus-und Landwirtschaft (Nürnberg, 1773) ali pa je rabil močno okrajšano izdajo tega obsežnega dela. Po Jožetu Stabéju sta nasprotno oba dela nekoliko predelan prevod pratike Moriza Knauerja. Dodatek pratike pa navaja sredstva in zdravila za pomoč obolelim ljudem in živini.

Knjiga je zaradi popularnosti doživela več izdaj in natisov. V enotni redakciji je bila tiskana v Ljubljani, Celju in Mariboru ter bila s tem bralcem širše dostopna, kar je bilo v času knjižnojezikovnega drobljenja toliko bolj pomembno. S tem se je utrjevala raba tradicionalnega knjižnega jezika, opazni pa so elementi Breznikove domače gorenjščine in štajerščine. Verjetno je, da je za zadnji dve izdaji vsebinsko in jezikovno redakcijo opravil Valentin Vodnik. O vsebini, številu izdaj in jeziku Breznikove pratike so vse od konca 18. stoletja pisali številni sestavljavci celotnih pregledov slovenske književnosti.

Breznik Anton, gospodarski pratikar, r. 14. jun. 1737 v Komendi pri Kamniku, u. 27. marca 1793 (op. ur.: 27. aprila 1793) v Žalcu, kjer je živel kot duhovnik vsaj od 1763, od 1773 kot Randlov beneficijat. Nekako istodobno s Pohlinom je začel za Fantonom tudi B. misliti na potrebo, dati kmetovalcem, ki bi imeli samo slovenščino, svetovavca v obliki knjige. Njegova »Večna pratika « je bila prva prava gospodarska pratika v slov. jeziku ter je obsegala v 1. delu Morica Knauerja opis 7 letnih razredov (po 7 planetih), v 2. mesečni kažipot za dela na polju in doma, ki sloni posredno ali neposredno na nemškem »Alg. oekonom. Calender«, Nürnberg 1773, v zadnjem pa sredstva proti živinskim in človeškim boleznim, ki so bila deloma še čisto vražarska. Knjiga se je hitro prikupila. Doslej se je ugotovilo sedem izdanj (tri lj. z letnico 1789, celjska 1791, lj. 1803 in 1807, mariborska ok. 1808), bilo jih je pa morda tudi še več. V knjižici, ki je pisana v običajnem literarnem jeziku kranjskih pisateljev zadnje četrti 18. stol., ki niso imeli Pohlina za edini merodajni vzor, je marsikak domač izraz, precej elementov gorenjščine in tudi nekaj štajerščine (odmevi na eni strani piščevega porekla, na drugi pa njegovega dolgoletnega bivanja v Savinjski dolini). Ker se je tiskala knjiga v isti jezikovni redakciji kakor v Lj. tudi v Celju in Mariboru, je nedvomno prispevala k razmišljanju o potrebi enotnega slovenskega literanega jezika. V izdaji 1803 (in 1807), ki jo je priredil morda Vodnik, je nekaj prvotnega teksta nadomeščenega s sestavki iz Vodnikove »Pratike« 1795, Breznikov jezik pa je tudi v ostalih delih očiščen in prenarejen. — Prim.: Kidrič, AB in njegova »Pratika«, ČZN XIX, 112. Kd.