Novi Slovenski biografski leksikon

Podobarstva se je učil pri podobarju Jožefu Štravsu v Cerknem. Po 1894 je eno leto delal pri podobarju Andreju Rovšku v Ljubljani. 1897–98 je kot izreden učenec obiskoval oddelek za figuralno plastiko obrtne šole v Ljubljani. Po šoli je odšel v Zagreb ter se za krajši čas zaposlil pri izdelovalcih pohištva Bestebner in Bothe Ermann. Po vrnitvi v Ljubljano je več let delal pri kamnoseku Feliksu Tomanu, kjer se je učil klesati v kamen. Po enoletnem bivanju v ZDA je kot podobar deloval samostojno v Ljubljani, vmes pa nekaj časa še pri podobarju Francu Cibru v Novem mestu.

Z občutkom za kamen je izdeloval sakralne kipe, predvsem angele. Med njimi sta najbolj kakovostna novorenesančna marmorna angela na velikem oltarju uršulinske cerkve v Škofji Loki (1904). Posegal je tudi na področje portretne plastike, pri kateri je gojil zmerni realizem, ter nagrobnikov in spomeniške plastike.

Dela

Sakralna dela

  • Relief Sv. Marjeta, ok. 1903: pročelje ž. c. v Borovnici.
  • Angela, ok. 1903: c. Sv. Petra, Ljubljana.
  • Relief Žalostna mati božja, ok. 1905 (neznano kje, objavil Dom in svet, 1906).
  • Dva angela, 1907: kapela šolskih sester v Repnjah.
  • Sv. Anton, 1908: ž. c. na Kopanju.
  • Relief Dobri pastir, ok. 1911.
  • Nagrobnik župnika Franca Jarca, Žale, Ljubljana.
  • Dva angela, brez letnice: ž. c. v Vodicah.
  • Dva angela, brez letnice: župnijska cerkev v Starem trgu pri Ložu (po modelih Ivana Pengova).
  • Neznano, brez letnice: stranska oltarja frančiškanske cerkev v Novem mestu (po modelih Ivana Zajca).

Portretni kipi

  • Jurij Vega, 1903: nekdanja realka, Idrija.
  • Simon Gregorčič, brez letnice (neznano kje, objavil Dom in svet, 1909).
  • Janez Trdina, brez letnice (neznano kje, objavil Dom in svet, 1909).

Drugo

  • Romul in Rem, ok. 1905 (neznano kje, objvil Dom in svet, 1906).
  • Kipi za deželni dvorec v Ljubljani, brez letnice (po modelih neke dunajske delavnice).
  • Nagrobnik Parkelj, brez letnice: Žale, Ljubljana.

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • NŠAL, rojstne matice župnije Boštanj.
  • Zgodovinski arhiv Ljubljana, seznam učencev obrtne šole v Ljubljani.
  • SBL.
  • V.[iktor] Steska: † Kipar Martin Bizjak, Glasnik muzejskega društva za Slovenijo, 1, 1919/20, 31–32.
  • A.[nton] A.[škerc]: Vegov kip, Ljubljanski zvon, 23, 1903, 637–638.
  • Jurij Vega, Slovan, 1, 1902/03, 335.
  • Naše slike, Slovan, 1, 1902/03, 364.
  • Sonja Žitko Durjava: Historizem v kiparstvu 19. stoletja na Slovenskem, Ljubljana, 1989, 87, 142.
Žitko, Sonja: Bizjak, Martin (1874–1918). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi143086/#novi-slovenski-biografski-leksikon (10. december 2018). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Slovenski biografski leksikon

Bizjak Martin, kipar, r. 15. okt. 1874 na Konjskem pri Boštanju, u. 21. marca 1918 v Lj. Učil se je pri Štravsu v Cerknem na Goriškem, delal v Lj. pri Rovšku, pri Feliksu Tomanu, naposled samostojno. Njegovo najboljše delo sta dva keruba na velikem oltarju uršulinske cerkve v Šk. Loki (1904). — Prim.: GMK, 1920, I, 31. St.

Steska, Viktor: Bizjak, Martin (1874–1918). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi143086/#slovenski-biografski-leksikon (10. december 2018). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine