Bitežnik, Josip (1891–1960)
Vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Slovenski biografski leksikon

Bitežnik Jože, politik, r. 29. avg. 1891 v Solkanu, je študiral gimnazijo v Gorici do 1912, jus v Gradcu, od 1914 bil v vojni, prišel v rusko ujetništvo (Odesa, Jekaterinoslav, Orlovka i. dr.), se vrnil in 1920 promov. v Zagrebu. Sedaj je tajnik Kmetske in delav. zveze v Gorici in gor. polit. dr. Edinosti, piše gospodar. in polit. članke v Gor. Stražo, 1924 je bil slov. (kršč. soc.) kandidat za ital. parlament. Lč.

Lovrenčič, Joža: Bitežnik, Josip (1891–1960). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi142669/#slovenski-biografski-leksikon (17. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Primorski slovenski biografski leksikon

Bitežnik Josip, pravnik, časnikar, politik, r. 29. maja 1891 (op. ur.: 29. avgusta 1891) v Solkanu zidarju Mihaelu in Katarini Hapacher, u. 22. dec. 1960 v Gor. Osn. š. v Solkanu, pripravnica ter nemška gimn. v Gor. (1904–1912). Vedno odličnjak. Po maturi (1912) je študiral pravo na U v Gradcu in na Dunaju. Kot akademik je sodeloval pri kat. akad. društvu Zarja v Gradcu in pri Danici na Dunaju. Vpoklican pod orožje (1914) je na gališki fronti prišel avg. 1916 v rusko ujetništvo (Odesa, Jekaterinoslav, Orlovka idr.) do 1919. Ko se je vrnil domov, je v Zgbu doktoriral (1920) iz prava. Dec. 1920 se je vrnil v Gor. in se 1921 poročil s Cilko Fornazarič ter imel v zakonu pet otrok. V desetletju 1921–1930 je v okviru kršč. soc. organizacije razvil bogato dejavnost na polit., gosp. in prosv. področju. Bil je učenec Krekove šole in se zelo zanimal za socialno-gospodarske probleme na Goriškem. Brž se je vključil v različne javne dejavnosti: izvoljen je bil v odbor KTD (21. apr. 1921), kot pravnik in sijajen organizator je sodeloval pri ZZGor, pri PZGor, zlasti pa še kot tajnik stanovske organizacije Kmečko-delavske zveze. V družbi z V. Ščekom in E. Besednjakom se je lotil najbolj bolestnega vprašanja povojne Goriške: vojne odškodnine. Skupno z it. gospodarskimi in političnimi organizacijami ter s svojimi sodelavci je soustanovil Stalni odbor za zaščito vojnih oškodovancev, ki je rešil visoke vsote našim ljudem, ter še posebno organizacijo vojnih oškodovancev: Odbor za zaščito Cergovcev, čigar tajnik je bil B. Tudi pri Vinarski zvezi je bil tajnik. Leta 1922 so nastala nesoglasja v političnem društvu E v Trstu, ki mu je načeloval Josip Wilfan. Goričani so zahtevali, naj se ustanovi na Goriškem samostojno polit. društvo E; zaradi potrebe po politični enotnosti vseh Slovanov v Italiji naj se nato ustanovi Narodni svet kot vrhovno vodstvo v vseh skupnih narodnih zahtevah in naj se vanj vključijo kot enakopravni člani ločena polit. društva za Tržaško, Goriško in Istro. Istrski pododbor polit. društva E se je izrekel za zlitje s trž. odborom E (Božo Milanovič je bil temu nasproten). Na ustanovnem občnem zboru 13. jul. 1922 v Gor. se je osnovalo samostojno polit. društvo E za Goriško. Za preds. je bil izvoljen Ignacij Križman, za podpreds. E. Besednjak in za tajnika J. Bitežnik. Tajnikova naloga je bila izpeljati notranjo zgradbo in zunanjo dejavnost nove politične organizacije; zbirati podatke in gradivo, da sta poslanca Šček in Besednjak nastopala v parlamentu; organizirati sestanke, tečaje in zborovanja, kjer so nastopali posl. Šček in Besednjak, urednik P. Kemperle in B. sam. V GorS je objavljal pojasnila o davkih, o razlastitvenem zakonu, o vojnih rekvizicijah in o vojni škodi; strankam je spisoval napovedi davkov, invalidne prošnje, prizive, vloge za vojno odškodnino itd. Zaradi člankov v GorS so ga fašisti pretepli. Leta 1924 je kandidiral na slov. listi za it. parlament; na državnozborslkih volivnih shodih je kot govornik »gromovnik« navduševal množice. Pisal je v razne liste (GorS, MaliL, NL), v KolGMD (1926, 107; 1927, 124). 1. jul. 1929 je v Julijski krajini stopil v veljavo it. civilni zakonik (Codice Civile). B. je zato izdali knjigo Nove postave (GMD, Gor. 1930, I. del) in v njej obrazložil bolj važna poglavja it. zakonodaje. Leta 1930, ko je fašizem onemogočil sleherno javno delovanje, se je kakor Besednjak umaknil na Dunaj in tam z njim deloval v korist narodnih manjšin. Nato je odšel v Jslo in nadaljeval s svojim delom sprva v Mrb. (1937–39), zatem v Lj. (1939–41) in v Bgdu (1941–45), od koder se je 1945 vrnil v Lj. in 1946 v Gor. Zadnjo dobo življenja je posvetil mladini: kot prof. je poučeval sprva na slov. višji in potem na nižji srednji š. Polagoma je začel znova politično delovati v nanovo nastopajoči Slov. kršč. soc. zvezi in pri NL v Trstu.

Prim.: SBL I, 41; GorS 1922, 7. 6.; 19. 6.; 21. 6.; 18. 7.; 1924, 1. 4.; s sl.; NL 1958, 11. 9.; 1961, 5. 1.; KatG 1953, št. 3; 1960, št. 51 (20. 12.); Gospodarstvo 1961, 1. 1.; R. Klinec GMD 30, 82, 228; Čermelj, Med prvim, 51; Kacinava 242; H. Močnik, Spomini in izkustva, Gor. 1971, 35.

Brajša

Brajša, Stojan: Bitežnik, Josip (1891–1960). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi142669/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (17. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 2. snopič Bartol - Bor, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1975.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine