Novi Slovenski biografski leksikon

BILIMOVIČ, Aleksander Dimitrijevič (Aleksandr Dmitrijevič Bilimovič, Alexander (D.) Bilimovich), ekonomist, pravnik, univerzitetni profesor (r. 25. 5. 1876 , Žitomir, Ukrajina; u. 21. 12. 1963, Monterey, Kalifornija, ZDA). Oče Dimitrij, vojaški zdravnik. Brat Anton Bilimovič, matematik.

Pravo je študiral v Kijevu, kjer je 1904 opravil tudi magistrske izpite iz ekonomije, finančnih ved in statistike. 1905–11 je študiral še v Tübingenu, Berlinu (tu je 1908 postal magister) in na Dunaju, kjer je sodeloval z Eugenom Böhmom von Bawerkom. Doktorsko delo je 1915 zagovarjal v Petrogradu. Od 1904 je bil privatni docent na pravni fakulteti v Kijevu, 1909 je postal izredni in 1915 redni profesor. 1919 je pobegnil pred boljševiki in bil do 1920 kmetijski minister v vladi Antona Ivanoviča Denikina. 1920 je z ženo in hčerko pribežal v Kraljevino SHS, kjer je istega leta postal pogodbeni redni profesor politične ekonomije na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani (od 1927 redno zaposlen, 1927/28 in 1936/37 je bil dekan, 1928/29 in 1938/39 pa prodekan).

V naslednjih letih je napisal svoja najboljša dela. Pisal je v ruščini, slovenščini, nemščini, francoščini in angleščini ter objavljal v takrat vodilnih evropskih znanstvenih časopisih. 1933 je postal član Econometric Society. Kot ugleden ljubljanski meščan se je vključeval tudi v društveno delovanje ruske emigracije v prvi jugoslovanski državi, mdr. v Društvo ruskih učenjakov in Rusko matico, katere predsednik je bil od 1924. 1945 se je pred komunizmom z drugo ženo in hčerko ponovno umaknil v Avstrijo, v Nemčiji je postal profesor na univerzi UNRRA v Münchnu, po njenem zaprtju pa se je 1948 preselil v ZDA, kjer je do upokojitve 1949 predaval na univerzi v Kaliforniji. Tudi po upokojitvi je objavljal članke o ekonomski teoriji in analizi sovjetskega gospodarstva.

Bilimovič velja za enega zadnjih predstavnikov kijevske ekonomske šole. Zanje je bila značilna precejšnja liberalnost v primerjavi z drugimi ruskimi ekonomisti tistega časa, zavračanje socializma, naslanjanje na nemško zgodovinsko šolo in zanimanje za metodologijo v ekonomski vedi. Bilimoviča so zanimala tudi socialna vprašanja ter dogajanja na različnih gospodarskih področjih, posebno v kmetijstvu in železniškem prometu. Zagovarjal je svobodno tržno gospodarstvo s posegi države za reševanje socialnih problemov.

Eno najpomembnejših vprašanj, s katerim so se v 19. stoletju ukvarjali ruski ekonomisti, je bilo vprašanje bodočega razvoja Rusije; kijevska šola je bila naklonjena uvajanju evropskega kapitalizma, velika skupina ekonomistov, zbranih okoli Nikolaja Černiševskega, pa je v tradicionalni kmečki skupnosti videla možnost za neposreden prehod v socializem. Na Bilimoviča je močno vplivala takrat v svetu vodilna ruska statistična šola s teoretičnimi statistiki, kot so Pafnuti Lvovič Čebišev in Andrej Andrejevič Markov ter pozneje Andrej Nikolajevič Kolmogorov. Že v študentskih letih se je Bilimovič ukvarjal tudi z uporabno statistiko; prvo delo, ki mu je odprlo vstop na univerzo in izredno hitro napredovanje, je bila statistična analiza.

Tudi v izgnanstvu je ostal zvest temeljem kijevske šole ter nadaljeval s teoretičnim in metodološkim delom na obeh področjih; tako je na eni strani obdržal zgodovinski pristop, na drugi se je nagibal k dedukciji in matematičnemu pristopu. Njegovo gledanje na ekonomijo je morda najbolj jasno izraženo v nastopnem predavanju Nekoliko misli o narodno-gospodarski vedi, ki je bilo objavljeno v Zborniku znanstvenih razprav Pravne fakultete. V njem razkriva svoje poglede in kaže popolno poznavanje dogajanj v sodobni ekonomski znanosti. Zanimalo ga je tudi dejansko dogajanje v takratnem slovenskem gospodarstvu in poljudno pisanje o njem. Objavil je tri monografije, najbolj znana je v Zborniku znanstvenih razprav objavljena monografija Nauk o konjunkturah (1931) in učbenik ekonomije za študente pravne fakultete Uvod v ekonomsko vedo (1933). Bilimovičev pomen za slovensko ekonomsko in statistično vedo je bil po drugi svetovni vojni iz ideoloških razlogov v veliki meri spregledan, čeprav je imel stike z najpomembnejšimi sodobniki ter je objavljal teoretične in uporabne članke v najbolj znanih ekonomskih časopisih tistega časa. Štejemo ga med ustanovitelje ekonomske katedre na ljubljanski Pravni fakulteti, ki je v veliki meri ohranila Bilimovičev koncept prepletanja različnih ekonomskih šol in kombinacije teorije z empiričnim delom, podprtim z uporabno statistiko.

Dela

Nekoliko misli o narodno-gospodarski vedi, Zbornik znanstvenih razprav, 1, 1921, 1–21.
Družba, država in gospodarstvo, Slovenski pravnik, 38, 1924, št. 5–6, 136–147.
Grenzkosten und Preis, Zeitschrift für Nationalökonomie (Dunaj), 1, 1929, št. 3, 368–386.
Nauk o konjunkturah, Zbornik znanstvenih razprav, 8, 1930–1931, 1–184.
The Land Settlement, Russian Agriculture during the War, New Haven, 1930, 301–388.
Uvod v ekonomsko vedo, Ljubljana, 1933.
Ein neuer Versuch der Bemessung des Grenznutzens, Zeitschrift für Nationalökonomie (Dunaj), 4, 1933, št. 2, 161–187.
Zum Problem des »neutralen« Geldes, Zeitschrift für Nationalökonomie (Dunaj), 6, 1935, št. 1, 53–84.
Die vergleichende Untersuchung von Agrarstrukturen, Weltwirtschaftliches Archiv (Tübingen), 50, 1939, št. 3, 493–522.
A Model of the Undulatory Economic Process, Economia Internazionale (Genova), 6, 1953, št. 3, 1–31.

Viri in literatura

ES.
Osebnosti, Ljubljana, 2008.
Andrej Sušjan: Ljubljansko obdobje v življenju in delu ekonomista Aleksandra Bilimoviča, Kronika, 52, 2004, št. 1, 5–72.
Andrej Sušjan: Nekatere značilnosti ekonomskega opusa Aleksandra Bilimoviča, Economic and Business Review for Central and South-Eastern Europe, 7, 2005, posebna št., 5–33.
Stanislav Južnič, Andrej Sušjan: Lah, Uratnik in Bilimovič – začetniki statistične analize na področju družbenoekonomskih raziskav v Sloveniji, Teorija in praksa, 44, 2007, št. 3–4, 306–417.
Alja Brglez, Matej Seljak: Ruski profesorji na Univerzi v Ljubljani, Ljubljana, 2007.
Andrej Sušjan: Historicism and neoclassicism in the Kiev school of economics : the case of Aleksander Bilimovich, Journal of the History of Economic Thought (Cambridge), 32, 2010, št. 2, 199–219.
Mencinger, Jože: Bilimovič, Aleksander Dimitrijevič (1876–1963). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi142458/#novi-slovenski-biografski-leksikon (30. januar 2023). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Slovenski biografski leksikon

Bilimovič Aleksander, ruski pravnik, polit. ekonom, r. 25. maja 1876 v Žitomiru (Rusija), je študiral gimn. (do 1894), pravo v Kijevu (do 1900), napravil 1904 magistrske izpite iz nar. gospod., finančne vede in statistike, nadaljeval studije v Tübingenu in Berlinu, 1908 postal magister, 1915 doktor istih strok v Petrogradu. Od 1904 je bil priv. docent na jur. fak. v Kijevu, 1909 postal izr., 1915 redni prof. tam do 1919, ko je bežal pred boljševiki, do 1920 služil v južni Rusiji, 27. avg. 1920 postal kontrakt. redni prof. polit. ekonomije na univ. v Lj. Poleg številnih strokovnih del, objavljenih v ruščini, in mnogih člankov v ruskih časopisih je B. pisal slovenski o problemih svoje stroke v Njivi (Lj. 1921, št. 13–14; 1922, št. 8–9), SP (1924), Zborniku znanstv. razprav (I; III). Od 1921 se je udeleževal kot delegat Društva ruskih učenjakov v SHS kongresov ruskih učenjakov v Pragi; Ruski matici (ustanov. 1924 v Lj.) je predsednik. *

Uredništvo: Bilimovič, Aleksander Dimitrijevič (1876–1963). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi142458/#slovenski-biografski-leksikon (30. januar 2023). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine