Novi Slovenski biografski leksikon

BEZLAJ, Peter (Beslei, Petrus de Lubiana, Peter Maurer, Petter Stainmecz), stavbenik (r. ?, Ljubljana ?; u. med 1515 in 1527, ?).

O njegovem življenju ni veliko znanega; zadnjič je omenjen v urbarju bratovščine sv. Krištofa v Ljubljani 1515, 1527 pa v tem viru zasledimo le še njegovo vdovo. Morda je bil prednik rodbine ljubljanskih zidarjev (Beslei, Weslay, Bislay, Bislau, Wislai), ki so dokumentirano delovali v mestu in okolici v sredini in drugi polovici 17. stoletja.

Njegovo najstarejše dokumentirano in najpomembnejše delo je (po poročilu Janeza Gregorja Dolničarja) ljubljanska mestna hiša iz 1484 (porušena v začetku 18. stoletja). Po grafični upodobitvi Mestnega trga v Slavi vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja (1689) in na osnovi Bezlajevega sodelovanja s kiparjem Janezom Lipcem, ki je za fasado ljubljanskega magistrata po vzoru kipov na Porta della Carta doževe palače v Benetkah izklesal kipa Adama in Eve, bi bilo mogoče sklepati, da je sledil najnovejšim tokovom v beneški arhitekturi, saj je vhod v mestno hišo vodil skozi obokano arkadno preddverje. Na njegovo razgledanost v arhitekturi kaže tudi verjetno avtorstvo izgubljenega arhitekturnega traktata Studium architecturae civilis.

Renesančne prvine je mogoče zaslediti tudi v Bezlajevem edinem dokumentiranem istrskem delu, romarski cerkvi Marije Snežne pri Čepiću, kjer je sodeloval z mojstrom Matijem iz Pule. Širitev enoladijske cerkve v triladijsko s šilastimi arkadami, postavljenimi na stebre z renesančno oblikovanimi kapiteli, in zvezdasti obok poligonalno sklenjenega prezbiterija sta mojstra dokončala 1492 ter datum s svojima imenoma in mojstrskima znakoma vklesala v kamnito ploščo, vgrajeno nad prvim stebrom južnih arkad. Prav na podlagi njegovega mojstrskega znaka v Čepiću je bilo mogoče Bezlaja identificirati tudi kot avtorja p. c. sv. Jude in Tadeja na ljubljanskem Viču, zgrajene konec 15. stoletja. Cerkev je ob barokizaciji izgubila prvotni ravni strop v ladji, ohranil pa se je zvezdasto obokan prezbiterij s sklepnikom, na katerem je Bezlajev mojstrski znak.

V urbarju ljubljanske bratovščine sv. Krištofa je zapisano, da je mojster 1507–08 gradil tudi prezbiterij cerkve sv. Krištofa za Bežigradom, ki je bila kasneje prezidana, po drugi svetovni vojni pa porušena; v cerkvi je postavil tudi dve oltarni menzi.

Po slogovnih značilnostih je pripadal Bezlaj krogu gorenjskih stavbenikov, ljubljanska mestna hiša, arhitekturni traktat o civilni arhitekturi in oblikovanje istrske cerkve v Čepiću pa ga umeščajo že na začetek renesanse na Slovenskem, kar naj bi potrjevali tudi figuralni sklepniki na Viču.

Dela

Ljubljana, mestna hiša, 1484.
Čepić, p. c. Marije Snežne, povečanje ladje in obokanje prezbiterija, 1492.
Ljubljana, p. c. sv. Jude in Tadeja, konec 15. stoletja.
Ljubljana, p. c. sv. Krištofa, prezbiterij in oltarne menze, 1507–1508.

Viri in literatura

SBL.
ES.
Ivan Kukuljević Sakcinski: Slovnik umjetnikah Jugoslovenskih, Zagreb, 1858–1860.
Algemeines Lexikon der Bildenden Künstler von der Antike bis zur Gegenwart, 26, Leipzig, 1932.
Enciklopedija likovnih umjetnosti, 1, Zagreb, 1959.
EJ.
Hrvatski biografski leksikon, 1, Zagreb, 1983.
Likovna enciklopedija Jugoslavije, 1, Zagreb, 1984.
Algemeines Künstlerlexikon : die bildenden Künstler aller Zeiten und Völker, 10, München - Leipzig, 1995.
Enciklopedija hrvatske umjetnosti, 1, Zagreb, 1995.
Istarska enciklopedija, Zagreb, 2005.
Viktor Steska: Dolničarjeva »Bibliotheca Labacensis publica«, Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 10, 1900, 137.
Viktor Steska: Naši stavbarji minule dobe, Zbornik za umetnostno zgodovino, 3, 1923, 2.
Radovan Ivančević: Crkva sv. Marije Sniježne kod Čepića, Radovi Odsjeka za povijest umjetnosti, 2, 1960, 16–30.
Ivan Komelj: Gotska arhitektura na Slovenskem : razvoj stavbnih členov in cerkvenega prostora, Ljubljana, 1973.
Samo Štefanac: Peter Bezlaj (Petrus de Lubiana), Gotika v Sloveniji, Ljubljana, 1995, 91–92.
Samo Štefanac: Začetki arhitekture »all'antica« na obalah Jadrana v 15. stoletju, Annales : Series historia et sociologia, 23/1, 2013, 66–68.
Seražin, Helena: Bezlaj, Peter (?–med 1515 in 1527). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi140068/#novi-slovenski-biografski-leksikon (30. maj 2023). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv.: B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Slovenski biografski leksikon

Beslei (Bezlaj) Peter de Lubiana, stavbar 15. veka v Lj. Ok. 1492 je z Matejem iz Pole zgradil veliko in lepo cerkev M. B. na brdu blizu Čepiča v Istri. Na kameniti plošči je napis: »1492 die X. Novembris opus Magistri Petri de Lubiana et Magistri Mathei de Pola.« B. je 1484 sezidal tudi staro mestno posvetovalnico v Lj. Sestavil je baje spis »Studium architecturae civilis«. — Prim.: IMK, 1900, 137; Kukuljević. St.

Steska, Viktor: Bezlaj, Peter (?–med 1515 in 1527). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi140068/#slovenski-biografski-leksikon (30. maj 2023). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine