Novi Slovenski biografski leksikon

O njegovem življenju ni veliko znanega; zadnjič je omenjen v urbarju bratovščine sv. Krištofa v Ljubljani 1515, 1527 pa v tem viru zasledimo le še njegovo vdovo. Morda je bil prednik rodbine ljubljanskih zidarjev (Beslei, Weslay, Bislay, Bislau, Wislai), ki so dokumentirano delovali v mestu in okolici v sredini in drugi polovici 17. stoletja.

Njegovo najstarejše dokumentirano in najpomembnejše delo je (po poročilu Janeza Gregorja Dolničarja) ljubljanska mestna hiša iz 1484 (porušena v začetku 18. stoletja). Po grafični upodobitvi Mestnega trga v Slavi vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja (1689) in na osnovi Bezlajevega sodelovanja s kiparjem Janezom Lipcem, ki je za fasado ljubljanskega magistrata po vzoru kipov na Porta della Carta doževe palače v Benetkah izklesal kipa Adama in Eve, bi bilo mogoče sklepati, da je sledil najnovejšim tokovom v beneški arhitekturi, saj je vhod v mestno hišo vodil skozi obokano arkadno preddverje. Na njegovo razgledanost v arhitekturi kaže tudi verjetno avtorstvo izgubljenega arhitekturnega traktata Studium architecturae civilis.

Renesančne prvine je mogoče zaslediti tudi v Bezlajevem edinem dokumentiranem istrskem delu, romarski cerkvi Marije Snežne pri Čepiću, kjer je sodeloval z mojstrom Matijem iz Pule. Širitev enoladijske cerkve v triladijsko s šilastimi arkadami, postavljenimi na stebre z renesančno oblikovanimi kapiteli, in zvezdasti obok poligonalno sklenjenega prezbiterija sta mojstra dokončala 1492 ter datum s svojima imenoma in mojstrskima znakoma vklesala v kamnito ploščo, vgrajeno nad prvim stebrom južnih arkad. Prav na podlagi njegovega mojstrskega znaka v Čepiću je bilo mogoče Bezlaja identificirati tudi kot avtorja p. c. sv. Jude in Tadeja na ljubljanskem Viču, zgrajene konec 15. stoletja. Cerkev je ob barokizaciji izgubila prvotni ravni strop v ladji, ohranil pa se je zvezdasto obokan prezbiterij s sklepnikom, na katerem je Bezlajev mojstrski znak.

V urbarju ljubljanske bratovščine sv. Krištofa je zapisano, da je mojster 1507–08 gradil tudi prezbiterij cerkve sv. Krištofa za Bežigradom, ki je bila kasneje prezidana, po drugi svetovni vojni pa porušena; v cerkvi je postavil tudi dve oltarni menzi.

Po slogovnih značilnostih je pripadal Bezlaj krogu gorenjskih stavbenikov, ljubljanska mestna hiša, arhitekturni traktat o civilni arhitekturi in oblikovanje istrske cerkve v Čepiću pa ga umeščajo že na začetek renesanse na Slovenskem, kar naj bi potrjevali tudi figuralni sklepniki na Viču.

Dela

  • Ljubljana, mestna hiša, 1484.
  • Čepić, p. c. Marije Snežne, povečanje ladje in obokanje prezbiterija, 1492.
  • Ljubljana, p. c. sv. Jude in Tadeja, konec 15. stoletja.
  • Ljubljana, p. c. sv. Krištofa, prezbiterij in oltarne menze, 1507–1508.

Viri in literatura

  • SBL.
  • ES.
  • Ivan Kukuljević Sakcinski: Slovnik umjetnikah Jugoslovenskih, Zagreb, 1858–1860.
  • Algemeines Lexikon der Bildenden Künstler von der Antike bis zur Gegenwart, 26, Leipzig, 1932.
  • Enciklopedija likovnih umjetnosti, 1, Zagreb, 1959.
  • EJ.
  • Hrvatski biografski leksikon, 1, Zagreb, 1983.
  • Likovna enciklopedija Jugoslavije, 1, Zagreb, 1984.
  • Algemeines Künstlerlexikon : die bildenden Künstler aller Zeiten und Völker, 10, München - Leipzig, 1995.
  • Enciklopedija hrvatske umjetnosti, 1, Zagreb, 1995.
  • Istarska enciklopedija, Zagreb, 2005.
  • Viktor Steska: Dolničarjeva »Bibliotheca Labacensis publica«, Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 10, 1900, 137.
  • Viktor Steska: Naši stavbarji minule dobe, Zbornik za umetnostno zgodovino, 3, 1923, 2.
  • Radovan Ivančević: Crkva sv. Marije Sniježne kod Čepića, Radovi Odsjeka za povijest umjetnosti, 2, 1960, 16–30.
  • Ivan Komelj: Gotska arhitektura na Slovenskem : razvoj stavbnih členov in cerkvenega prostora, Ljubljana, 1973.
  • Samo Štefanac: Peter Bezlaj (Petrus de Lubiana), Gotika v Sloveniji, Ljubljana, 1995, 91–92.
  • Samo Štefanac: Začetki arhitekture »all'antica« na obalah Jadrana v 15. stoletju, Annales : Series historia et sociologia, 23/1, 2013, 66–68.
  • ZRC SAZU, Ana Lavrič, Cerkev sv. Krištofa za Bežigradom, Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov, april 2012, (avgust 2016).
Seražin, Helena: Bezlaj, Peter (?–med 1515 in 1527). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi140068/#novi-slovenski-biografski-leksikon (20. september 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Slovenski biografski leksikon

Beslei (Bezlaj) Peter de Lubiana, stavbar 15. veka v Lj. Ok. 1492 je z Matejem iz Pole zgradil veliko in lepo cerkev M. B. na brdu blizu Čepiča v Istri. Na kameniti plošči je napis: »1492 die X. Novembris opus Magistri Petri de Lubiana et Magistri Mathei de Pola.« B. je 1484 sezidal tudi staro mestno posvetovalnico v Lj. Sestavil je baje spis »Studium architecturae civilis«. — Prim.: IMK, 1900, 137; Kukuljević. St.

Steska, Viktor: Bezlaj, Peter (?–med 1515 in 1527). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi140068/#slovenski-biografski-leksikon (20. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine