Batič (Battig) Josip, slikar, r. 23. mar. 1820 v Gorici
kovaču Francetu in Mariji Brumat. Že zelo zgodaj je kazal izredno nadarjenost za
risanje in slikanje. V tretjem razredu je bil med součenci najboljši risar. 14 let
star je opazoval popravljanje fresk v gor. stolnici; takrat je kopiral freski nad
korom, Kralja Davida in Sv. Cecilijo. Te dve sliki je podaril sošolcu Vincenzu
Catinelliju. Carlo de Catinelli, upokojeni polkovnik, ga je povabil k sebi in mu
ukazal narisati Ciceronovo glavo po mavčevem odlitku. Ko je spoznal dečkovo
nadarjenost, ga je priporočil Josipu Tomincu, ki ga je vzel s seboj v Trst.
Catinelli mu je potem omogočil odhod na akademijo v Benetke. To je obiskoval od
1836 do 1844, ko je odpotoval v Volmijo. Leta 1850 se je vrnil v Benetke, a čez
nekaj let, 1852 (po Kukuljeviću) ali 1853 (po C. L. Bozziju) umrl. Poleg
Catinellija je B.-a materialno kakor tudi moralno podpiral Frančišek Leopold de
Savio. Temu, ki je bil svetnik pokrajinskega sodišča v Gor., je B. pisal iz Benetk
več pisem, iz katerih je mogoče posneti nekaj stvarnih podatkov o B.-evem
življenju in delu. Slikarstvo na beneški akademiji sta v B.-evih letih učila
Ludovico Lipparini (1800–1856) in Odorico Politi (1785–1846). Bila je to doba
hladnega neoklasicizma. V pismu z dne 23. jul. 1842 pravi, »da se mu toži po
domačem zraku, ker zaradi tega njegovo zdravje trpi.« V pismu z dne 24. februarja
1842 poroča, da je končal sliko Hagare, in se sprašuje, ali
naj jo da na razstavo, kjer jo bodo ocenjevali in izbirali te, ki bi potem dobili
štipendijo za slikarski študij v Rimu, kamor je B. iz vsega srca želel. V pismu z
dne 23. jul. 1842 poroča, da je bil njegov Sv. Jožef na
razstavi, da se je potrudil, ko ga je slikal, in da bi ga rad sam prinesel v Gor.
23. sept. 1842 piše o sliki Sv. Petra in še o sliki Sv. Janezka. O obeh piše 13. aprila naslednjega leta (1843)
kot o še vedno nedokončanih. Vmes je bil tudi bolan (želodčno-črevesne motnje).
Sv. Janezka, pravi, je odposlal na Dunaj. Vmes je nastala slika Sv. Trojice, ker v pismu z dne 24. maja 1844 poroča svojemu dobrotniku,
da ga je slika Sv. Volfganga stala veliko več truda kakor
pa Sv. Trojica. Sv. Volfganga je na pobudo prof. Lipparinija tudi razstavil na
akademiji San Marco, preden ga je poslal »v domovino«. Daleč najbolj zanimivo je
pismo z dne 19. avgusta 1844, v katerem poroča, kako ga knez Sanguszko snubi za
svojega domačega slikarja na Poljskem (B. piše v Rusijo; Poljska pod Rusijo). Po
posvetovanju s profesorjem Lipparinijem in nekim kontrolorjem je povabilo sprejel
(»stanoval bom skupaj s knezom, z njim bom pri mizi, skratka kakor član družine«).
Pogodba da velja za štiri leta, B. pa bo lahko obiskoval domovino enkrat na leto,
pot mu bodo plačali gostitelji. Najprej da se bo moral ustaviti pri knezovi
svakinji, kjer bo nekaj slikal, nato pojde na knezovo posestvo Slawuta spet slikat
Snemanje s Križa ogromnih dimenzij in poslikat cerkev
ter učit slikanja knezovo hčerko. Vse to da mu bodo plačali posebej, ker se je
pogodba glasila na 600 florintov plače na leto. Na pomlad pa da bodo potovali po
velikih nemških mestih, Berlinu, Münchnu, Dunaju, kjer da bo imel možnost
študirati Raffaella in druge florentinske, rimske in lombardske mojstre. Z
upanjem, da bo prihranil kaj denarja in da bo potem lahko odšel v Rim, se B.
tolaži tudi s tem, da ima sicer možnost se že po enem letu lahko odpovedati tej
službi. Leta 1850 se je vrnil v Benetke in tam umrl. V gor. stolnici so ohranjene
naslednje B.-eve slike: oltarna slika sv. Jožefa (desni stranski oltar); oltarna
slika sv. Volfganga; bila je na drugem desnem stranskem oltarju, sedaj je na
galeriji; oltar je bil prodan cerkvi sv. Vita in Modesta v Gorici; oltarna slika
sv. Petra in Pavla; bila je na levem stranskem oltarju, sedaj je v zakristiji
kanonikov.
Prim.: A. Claricini, 353, 393; Kukuljević; Steska, Slov.
umetnost, Prevalje 1927, 277–8; SBL I, 27 (Stele); Carlo Luigi Bozzi, Alcune
lettere inedite del pittore goriziano G. B., Studi Goriziani XIV/1953, 50–63 (12
pisem v italijanščini s komentarjem in faksimilom pisma. Brez podatka, kje so
pisma ohranjena); Cossar, Storia pass.
Brj.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine