Novi Slovenski biografski leksikon

Nižjo gimnazijo je obiskoval 1867–70 v Ljubljani. Ker je bil ob vpisu star že 17 let, mu gimnazije zaradi vpoklica k vojakom ni uspelo končati. Po tretjem razredu je moral septembra 1870 nastopiti služenje vojaškega roka v 17. pešpolku v Ljubljani. Novembra 1870 je bil premeščen v Trento in takoj sprejet v kadetsko pripravnico. 1871–73 je obiskoval kadetnico v Innsbrucku. Vojaško kariero, ki si je sprva ni želel, je kot kadet (častniški pripravnik) začel konec 1873 v 17. pešpolku v Trstu. 1875 je napredoval v poročnika. 1878–79 je sodeloval pri avstro-ogrski zasedbi Bosne in Hercegovine, se 1879 vrnil v Trst in bil 1880 premeščen v Ljubljano, kjer je ostal do 1893, ko je odšel v Celovec. Januarja 1895 je prenehala njegova služba – dosegel je čin stotnika – v 17. pešpolku. Premeščen je bil k cesarski gardi na Dunaj, kjer je sprva kot konjeniški stotnik in nazadnje (od 1907) kot major služboval do upokojitve 1909. Po upokojitvi je do razpada Avstro-Ogrske še naprej živel na Dunaju. 1911 je napredoval v čin podpolkovnika in bil med prvo svetovno vojno 1916 ponovno vpoklican v vojaško službo. Od 1919 je živel v Ljubljani. – Odlikovanja in priznanja: prejel je številna vojaška odlikovanja, med drugim Krieg-Medaille (1878), Militär-Verdienst-Kreuz (1878), Militär-Verdienst-Medaille am Bande des Militär Verdienst-Kreuzes (1890), je tudi častni občan občine Rova (1898), plemiški naslov (1901).

Ob klasični vojaški karieri se je posvečal pisanju zgodb iz vojaškega življenja in zgodovinskih zapiskov za Slovenski narod, Ljubljanski zvon in Slovenca. Med najbolj uspelimi je črtica iz vojaškega življenja Sveti večer v roparskem brlogu (Ljubljanski zvon, 1898). Zgodovinske in potopisne prispevke je pisal tudi v nemščini, npr. Erinnerungen an das Gefecht bei Jajce, Livno vor 25 Jahren und jetzt (Laibacher Zeitung, 1903). Najbolj znana je njegova na podlagi dnevnika napisana knjiga o okupaciji Bosne in Hercegovine. V njej popisuje vojaške operacije avstro-ogrskih enot, še posebej tistih, v katerih so se bojevali slovenski fantje. Pred smrtjo je napisal spomine na prvih 23 let svojega življenja. Ko je služboval na Dunaju, se je še posebej zanimal za razvoj rojstnega kraja. Sodeloval je pri ustanovitvi ljudske šole, priskrbel je pomoč za vodovod in mlekarno ter poskrbel za nove zvonove na Rovah. Dragocena je bila njegova pomoč Slovencem, zlasti študentom, ki so živeli in delali na Dunaju. - Psevdonima: Dolenjski, Livnogradski.

Dela

  • Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878, Celovec, 1904 (prvi del), 1905 (drugi del).
  • Mladostni spomini : (1850–1878), Ljubljana, 1934.

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, vprašalnik za SBL.
  • SBL.
  • Enciklopedija Slovenije.
  • Vojna enciklopedija, Beograd.
  • Ferdinand Strobl von Ravelsberg: Geschichte des k. und k. Infanterie-Regiments Ritter von Milde Nr. 17 : 1674–1910, Laibach, 1911.
  • Jernej Andrejka †, Jutro, 5. 5. 1926.
  • Jernej Andrejka - Livnogradski, Slovenski narod, 5. 5. 1926.
  • Janko Polec [podpis PC]: Jernej Andrejka–Livnogradski, Slovenec, 5. 5. 1926.
  • Rudolf Andrejka [podpis Dr. -a]: † Jernej Andrejka–Livnogradski, Koledar Družbe sv. Mohorja, 1928, 76–77.
  • Jernej Andrejka: Mladostni spomini, Ljubljana, 1934.
Grum, Martin: Andrejka plemeniti Livnogradski, Jernej (1850–1926). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi129586/#novi-slovenski-biografski-leksikon (17. junij 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 1. zv. A. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Slovenski biografski leksikon

Andrejka Jernej, vojaški in leposlovni pisatelj, r. 20. avg. 1850 v Dolenju, občina Rova pri Kamniku. Nižjo gimnazijo je dovršil v Ljubljani, kadetnico v Inomostu 1872/73, služil kot kadet pri 17. pp. v Tridentu in v Trstu, se udeležil kot poročnik zasedbe Bosne in Hercegovine, bil 1880–1893 pri istem polku v Ljubljani in v Celovcu ter od 1. febr. 1895 do prevrata pri gardi na Dunaju, kjer je napredoval do podpolkovnika, od prevrata živi v p. v Ljubljani. Pod psevdonimom »Dolenjski« je sodeloval kot pesnik pri LZ ter pisal črtice iz vojaškega življenja v SN: Nekaj o naših slovenskih junakih (7. avg. 1895), Tri dni zapored na sprednjih stražah (26. do 30. sept., 1. okt. 1895), Najlepši dan (6.–8. nov. 1895), Naši fantje in Garibaldi (3. dec. 1897), Ob 25 letnici boja pri Jajcu (6. avg. 1903 in LZg 7. avg.); v LZ: Slov. junak polkovnik Prieger (1897), Sveti večer v roparskem brlogu (1898), Nekaj črtic iz življenja slovenskih vojakov (1899), Nagli sod po zmagi (1899); v Slovenca: En slov. fant za deset Turkov (9. avg. 1913), Nekaj črtic iz zgodovine Varaždinskega pp. št. 16 (22.–26. avg. 1914), Kako je bilo pred 25 leti in kako je danes v Livnu (26. sept. 1903, tudi v LZg). Ob 25 letnici bosenske zasedbe je izdal knjigo: Slov. fantje v Bosni in Hercegovini 1878 (Celovec. Moh. dr. 1904/05), ki je prinesla pisatelju. mnogo priznanja. — Prim.: SIT I, št. 21 (s sliko). *

Uredništvo: Andrejka plemeniti Livnogradski, Jernej (1850–1926). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi129586/#slovenski-biografski-leksikon (17. junij 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine