Slovenski biografski leksikon

Ambrožič Miroslav, telovadec in telovadni pisatelj, r. v Kranju 15. jul. 1885. Absolviral v Kranju nižjo gimnazijo, radi siromaštva staršev izstopil, se izučil tiskarstva kot stavec, postal 1911 tehnični vodja tiskarne »Edinost« v Trstu, 1918 njen ravnatelj, 1921 ravnatelj »Delniške tiskarne d. d.« v Ljubljani. — V sokolski organizaciji: 1902 sokolski vaditelj, 1905 načelnik Sokola v Kranju, 1906 vaditelj Sokola v Ljubljani (tekmoval v višjem oddelku na vsesokolskem zletu v Zagrebu), 1911 načelnik Sokola v Trstu do 1920, ko so ga Italijani izgnali iz zasedenega ozemlja (1913 na mednarodni tekmi v Parizu član sodniškega zbora), 1921 član tehničnega odbora Jug. sok. saveza, 1922 načelnik sok. župe Ljubljana I. in z dr. Murnikom vodja tehn. priprav za I. jugoslov. vsesok. zlet. — Uredil je: Slov. sok. koledar za 1906/07, Jugoslovanski sokolski koledar za 1923/24, Vestnik tržaške sokolske župe (1912–1914, nadaljevanje je preprečila svetovna vojna), Sok. vestnik župe Ljubljana I. (1922/23), Sok. glasnik (1923) ter bil sourednik pri Vaditeljskem listu (1910/11). Priobčil je v imenovanih publikacijah razne članke in razprave strokovne in idejne vsebine o sokolstvu, razen tega je sotrudnik Slov. Sokola, E, UT, Jutra, Sokoliča, praškega »Sokola« i. dr. — Večja samostojna dela: Vzgojni sestav na podlagi Tyrševe sokolske ideje (načelna utemeljitev sok. vzgoje z ozirom na vzgojno tvarino in metodo; rokopis, dovršen 1919, deloma stavljen, je zgorel v Nar. domu v Trstu, ko so fašisti demolirali tiskarno »Edinost«; knjigo piše nanovo; drugi del te knjige je začel izhajati v srbohrvaščini pod naslovom »Sok. vzgojna metodika« 1923 v Sok. glasniku); Sok. telovadni sestav, Trst 1919 (posnetek iz prvega dela, prirejen za uporabo v vaditeliskih tečajih za sok. vaditelje in šolske učitelje; brošuro je ital. cenzura takoj zaplenila in uničila); Po trnjevi poti k uspehom (zgodovina slov. sokolstva z obrazložitvijo njegovih teženj; rokopis zgorel v Nar. domu v Trstu); Fizijologija telesnih vaj (prevod franc. Ferd. Lagrangejevega dela, začel izhajati pred vojno v Vestniku Tržaške sok. župe, ki je z napovedjo vojne prenehal; ostali rokopis za 27 tisk. pol je zadela ista usoda kakor prejšnja; delo prevaja nanovo). Sestavil je tudi statistiko Slov. sok. zveze za 1905 in 1906 ter različne poslovnike, načrte, tekmovalne rede. *

Uredništvo: Ambrožič, Miroslav (1885–1944). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi128766/#slovenski-biografski-leksikon (17. julij 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Primorski slovenski biografski leksikon

Ambrožič Miroslav, telovadec in telovadni pisatelj, tisk. strokovnjak, r. 15. jul. 1885 v Kranju, u. 7. sept. 1944 v Lj. V Kranju opravil nižjo gimnazijo, a je moral nadaljnji študij zapustiti zaradi težkih socialnih razmer. Se izučil za stavca, 1911 postal tehnični vodja tiskarne E v Trstu, 1918 njen ravnatelj. Ko se je moral po vojni (1920) umakniti v Jugoslavijo, je postal ravnatelj Delniške tiskarne v Lj. Vneto sodeloval pri organiziranju Sokola. Od 1911 do 1920 načelnik trž. Sokola. Publicistično deloval v okviru sokolske organizacije (ur. sokolske koledarje, Vestnik trž. sokolske župe 1912–1914), lj. župe, sour. Vaditeljskega lista), v njena glasila pisal, samostojno v knjigah pa izdal: Sokolski telovadni sestav, Trst 1919 (knjiga je bila zaplenjena od Italije). Več del, ki jih je imel v rokopisu že napisana, pa je bilo uničenih ob požigu Narodnega doma v Trstu (1920), tako: Vzgojni sestav na podlagi Tyrševe sokolske ideje (deloma že stavljen, zgorel), Po trnjevi poti k uspehom (zgod. slov. sokolstva, rokopis, zgorel), Fiziologija telesnih vaj (prevod iz francoščine Ferd. Lagrangeja; izhajati začel v Vestniku trž. sokolske župe). Nekatera teh del kasneje spet nanovo prevedel. A. je znan tudi kot strokovni pisec na področju tiskarstva. Napisal je veliko člankov in razprav, največji uspeh pa pomeni obsežno delo Tiskarstvo, Lj. 1937, ki ga je izdal v samozaložbi. S prispevki o tiskarstvu je sodeloval v: Slovenski tisk (to revijo je urejal), Faktorski glasnik, Ljubljanske novice. Pisal in sodeloval je tudi na področju organiziranja slovenskega grafičnega združenja.

Prim.: SBL I, 11 (* = podatki avtorja); M. A. – petdesetletnik, J 1935, 162, 3; Češkoslovaško- jugoslovanska revija 1937, 222–3 (O. B. = Oton Berkopec); Faktorski glasnik 1937, 9, 3–4 (Mč = Ivan Matičič); EJ I, 90 (J. Lr. = Janez Logar); Stoletnica grafične organizacije na Slovenskem, [Lj.] 1968, pass.; Berčič, Tiskarstvo 188 et pass., s sl. na strani 231; MSE 46.

Brj.

Brecelj, Marijan: Ambrožič, Miroslav (1885–1944). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi128766/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (17. julij 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 1. snopič A - Bartol, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1974.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine