Novi Slovenski biografski leksikon

Osnov čebelarstva se je izučil v očetovem čebelnjaku. Pri tem je spoznaval, da je trgovanje s čebelami donosna dejavnost. Kupoval in prodajal je čebelje družine in obiskoval čebelarske sejme na Gorenjskem. Zgradil je več čebelnjakov ter množil čebele v več sto panjih. Z okoliškimi čebelarji je razvil neko obliko poslovnega sodelovanja. Nudil jim je strokovne nasvete ter jim dobavljal panje in druge potrebščine, ki jih je izdeloval v lastni delavnici. Oblikoval je ti. ležeči panj, ki je služil za prevoz čebel na daljše razdalje. Izpopolnil je tudi čebelarsko orodje (npr. lovilec, poslušalno cev), izdeloval satnice in slikal panjske končnice. Kot čebelar in trgovec se je udeleževal svetovnih kongresov in razstav. Da bi opozoril na svoje dosežke, je v visoki nakladi izdal knjižico Erster und grösster Oberkrainer Handels-Bienenstand des M. Ambrožič zu Mojstrana (1890, 1893, 1901). V tridesetih letih trgovanja s čebelami je izvozil več 10.000 panjev čebel in več tisoč matic v evropske dežele, Ameriko, Avstralijo in Azijo vse do Vladivostoka. Ambrožič je poleg barona Emila Rotschütza prvi razširil kranjsko čebelo po svetu. Za svoje delo je dobil več kot 140 priznanj in odlikovanj, prvo na dunajski svetovni razstavi 1873. V Čebelarskem muzeju Radovljica je razstavljeno gradivo o njegovem življenju in delu.

Viri in literatura

SBL
ES
Poskusna gesla za novi SBL, Ljubljana, 2000.
Jubiläum eines Krainer Bienenzüchters, Leibacher Zeitung, 1893, št. 232.
Josip Lavtižar: Naši zaslužni možje, Jesenice, 1942 [i. e. 1944], 125–128.
Frančišek Rojina: † Mihael Ambrožič, Slovenski čebelar, 7, 1904, 122–125, 158.
Mihael Ambrožič, prvi in največji čebelar na Gorenjskem, Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1906, Celovec, 1905, 40–42.
Miha Naglič: Mihael Ambrožič, "veletržec z muhami", Gorenjski glas, 57, 2004, št. 43, 16.
Adamič, France: Ambrožič, Mihael (1846–1904). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi128659/#novi-slovenski-biografski-leksikon (12. december 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Barbara Šterbenc Svetina Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-2022.

Slovenski biografski leksikon

Ambrožič Mihael, čebelar, r. 6. sept. 1846 v Mojstrani, u. 4. jul. 1904 istotam. Čebelarstvo je bilo od pamtiveka pri hiši, kjer je že kot otrok čebelaril s svojim očetom. Za razvoj slov. čebelarstva, zlasti čebelarske trgovine si je pridobil velikih zaslug. Bil je poleg barona Rotschitza prvi, ki je razširil našo čebelo po svetu. Z izvozom je pričel 1872 takoj po otvoritvi gorenjske železnice. Izvozil je nad 70.000 panjev živih čebel. Čebele je prodajal nele po vsej Evropi, ampak tudi v Ameriko, Avstralijo in Vladivostok. Slikal je tudi končnice, izpopolnjeval čebelarsko orodje (lovilec, poslušalna cev), izdeloval umetno satovje in konstruiral po njem imenovani »ležeči panj«. Kot čebelar trgovec se je udeležil vseh svetovnih razstav. Od 1873–1904 je dobil 147 odlikovanj, prvo odlikovanje 1873 na svetovni razstavi na Dunaju. — Prim.: Erster u. größter Oberkrainer Handels-Bienenstand des MA zu Mojstrana, Laibach 1890, 1893, 1901; Rojina, Slov. čebelar 1904; KMD 1906. Ok.

Okorn, Jože: Ambrožič, Mihael (1846–1904). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi128659/#slovenski-biografski-leksikon (12. december 2024). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine