Almanach (?–?)
Vir: Ilustrirani Slovenec, št. 46, 14. 11. 1926

Novi Slovenski biografski leksikon

O slikarju neznanega imena vemo le malo. Valvasor ga je pri opisih slikarske opreme v graščinah Bokalce, Iški turn in v refektoriju ljubljanskega frančiškanskega samostana v enajsti knjigi Slave vojvodine Kranjske kar trikrat označil za »slavnega«, imenoval pa le z vzdevkom Almanach. O njegovem domnevnem poreklu beremo v popisu opreme ljubljanskih cerkva v rokopisu Janeza Gregorja Dolničarja Annales urbis Labacensis, v katerem je omenjen kot Almenaco Belga, in v življenjepisu Volfa Sigmunda barona Stroblhofa v Spominski knjigi bratovščine sv. Dizma, kjer je omenjen kot Allmenak iz Antwerpna, ki naj bi ga Stroblhof več let gostil. V kranjskih zapuščinskih inventarjih srečamo ob navedbah Almanachu pripisanih del različne oblike zapisa slikarjevega vzdevka (mdr. Allmenak, Allmanak, Almanach, Almenach, Almenak, Almenac, Almenack, Almenog).

Med zanesljivo Almanachova dela iz časa njegovega delovanja na Kranjskem se ob trenutnem stanju raziskav prištevajo le slike Kvartopirci I, Kvartopirci II in Deček s puranom (Narodna galerija, Ljubljana) ter risbe Grad Bogenšperk, Ljubljana in Sedeči kmet v sedemnajstem zvezku Valvasorjeve grafične zbirke (Metropolitanska knjižnica, Zagreb; VZ XVII, 85, 86, 229 b, primerjaj objavo Vnderschidliche geistliche vnd weltliche Riß, vnd Zeichnungen […], Ljubljana, Zagreb, 2008). Za njegov znani ohranjeni opus so značilne izrazita psihološka karakterizacija upodobljencev, slogovno-tipološka raznolikost in svojevrstna interpretacija zahodnoevropskih, zlasti nizozemsko-flamskih slogovnih smeri. Kvartopirce I in II zaznamujejo odmevi severnjaškega caravaggizma, Deček s puranom pa razkriva tipološke, slogovne in ikonografske sorodnosti tako z nizozemsko-flamskimi kot tudi severnoitalijanskimi monumentalnimi žanrskimi upodobitvami nižjih družbenih slojev.

Raznolikost Almanachovega opusa se kaže tudi pri delih, znanih zgolj po omembah v virih, med katerimi so bile zastopane vse pomembnejše ikonografske zvrsti: krajine, žanrske slike, tihožitja, lovski prizori, nabožne podobe, portreti in bitke. Med zasebnimi naročniki in imetniki večjega števila Almanachovih slik so bili poleg omenjenega Volfa Sigmunda barona Stroblhofa tudi Marko Anton I. baron Billichgrätz, Franc Krištof baron Engelshaus, Janez Jožef Mugerle pl. Edelhaimb ter njihovi dediči. Navedbe posameznih slik, pripisanih Almanachu, pa najdemo tudi v popisih zapuščin nekaterih drugih Kranjcev. V refektoriju frančiškanskega samostana v Ljubljani je Dolničar ok. 1715 popisal Almanachovo sliko sv. Frančiška Serafinskega. Naslikal naj bi portreta Janeza Daniela barona Erberga in njegove žene Suzane Margarete, rojene pl. Dinzl-Angerburg, datirana v leto 1676 (v starejši literaturi napačno 1667), ki ju kot njegovi deli v rokopisu Versuch eines Entwurfes zu einer Literatur-Geschichte für Krain (1825) omenja Jožef Kalasanc Erberg, danes pa ju poznamo le po poznejših miniaturnih kopijah. Almanachove slike v Iškem turnu, na Bokalcah in v refektoriju ljubljanskega frančiškanskega samostana so bile na podlagi Valvasorjevih navedb večkrat interpretirane kot freske, zaradi česar je dolgo veljalo, da je bil tudi freskant. Novejše raziskave baročnega slikarstva govorijo v prid tezi, da je Valvasor pisal o Almanachovih oljnih slikah. Po mnenju umetnostnega zgodovinarja Uroša Lubeja bi Almanacha mogli identificirati z nizozemskim slikarjem Hermanom Verelstom (1640/41–1702), ki je bil leta 1678 dokumentiran v Ljubljani.

Viri in literatura

  • ARS, zapuščinski inventarji.
  • ARS, Gospostvo Bokalce (dominicalia).
  • Semeniška knjižnica, Ljubljana, Janez Gregor Dolničar: Annales urbis Labacensis, metropolis inclyti Ducatus Carnioliae, das ist, Jahrs-Geschichten der fürstl. Haupt Statt Laybach : von Anno 1660, biss 1700, dann continuiret von Anno 1700 biss 1718, 1701–1718 (rkp. 11).
  • SBL.
  • Enciklopedija Slovenija.
  • Ivan Kukuljević Sakcinski: Slovnik umjetnikah Jugoslovenskih, Zagreb, 1858–1860.
  • Allgemeines Lexikon der Bildenden Künstler von der Antike bis zur Gegenwart, Leipzig, 1907–1950.
  • Enciklopedija likovnih umjetnosti, Zagreb, 1959–1960.
  • Enciklopedija Jugoslavije, 1, Zagreb, 1983.
  • Likovna enciklopedija Jugoslavije, 1, Zagreb, 1984.
  • Allgemeines Künstlerlexikon, 2, München-Leipzig, 1992.
  • Johann Weichard Valvasor: Die Ehre deß Hertzogthums Crain, Laybach-Nürnberg 1689, XI, 566, 577, 692.
  • Peter Radics: Umeteljnost in umeteljna obrtnost Slovencev, Letopis Matice slovenske, 1880, 24, 29.
  • Eduard Ritter von Strahl: Die Kunstzustände Krains, Graz, 1884, 24, 43.
  • Julius Wallner: Beiträge zur Geschichte der Laibacher Maler und Bildhauer im XVII. und XVIII. Jahrhunderte, Mittheilungen des Musealvereins für Krain, 3, 1890, 106.
  • Viktor Steska: Slike v ljubljanskih cerkvah okoli l. 1715, Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 12, 1902, 50.
  • Evgen Müller-Dithenhof: Freske gradu Bokalce (Stroblhof) na Kranjskem in njihovi mojstri, posebno Almanach, Zbornik za umetnostno zgodovino, 2, 1922, 95–105.
  • France Mesesnel: Portretno slikarstvo na Slovenskem od 16. stoletja do danes, Zbornik za umetnostno zgodovino, 5, 1925, 122, 124.
  • Katalog razstave portretnega slikarstva na Slovenskem, Ljubljana, 1925², 5, 7.
  • Viktor Steska: Slovenska umetnost : I. Slikarstvo, Prevalje, 1927, 16.
  • Stanko Vurnik: K slikarstvu v Sloveniji na prehodu XVII. v XVIII. stoletje, Zbornik za umetnostno zgodovino, 8/1–2, 1928, 3, 5.
  • France Stele: Valvasorjev krog in njegovo grafično delo, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 10, 1928, 28–29.
  • France Stele: Monumenta artis Slovenicae : II. Slikarstvo baroka in romantike, Ljubljana, 1938, 2.
  • Luc Menaše: Avtoportret na Slovenskem, Ljubljana, 1958, 24, 59, 116.
  • Jože Šorn: Nekaj gradiva za študij našega baroka, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 5–6, 1959, 448–449.
  • Anica Cevc: Stari tuji slikarji XV.–XIX. stoletja : I. Ljubljana, Ljubljana, 1960, 41–42.
  • France Stele: Slikarstvo v Sloveniji v XVI. in XVII. stoletju, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 7, 1965, 220.
  • Emilijan Cevc: Slovenska umetnost, Ljubljana, 1966, 110.
  • Špelca Čopič: Slovensko slikarstvo, Ljubljana, 1966, 44.
  • Emilija Cevc: Slikarstvo 17. stoletja, Umetnost XVII. stoletja na Slovenskem, I, Ljubljana, 1968, 63–64, 142–143.
  • Milena Uršič: Jožef Kalasanc Erberg in njegov Poskus osnutka za literarno zgodovino Kranjske, Ljubljana, 1975, 151.
  • Federico Zeri: Tuji slikarji od 14. do 20. stoletja, Ljubljana, 1983, 75–78.
  • Federico Zeri, Ksenija Rozman: Evropska tihožitja iz slovenskih zbirk, Ljubljana, 1989, 21–22, 54–59.
  • Emilijan Cevc: J. W. Valvasor kot mentor slikarjem, Janez Vajkard Valvasor Slovencem in Evropi, Ljubljana, 1989, 192–193, 195–199, 202–203.
  • Jure Mikuž: Nema zgovornost podobe : telo in slovenska umetnost, Ljubljana, 1995, 51–52.
  • Ksenija Rozman: Slikar Almanach : odkupljena slika Kvartopirci II, Ljubljana, 1996.
  • Luc Menaše: Še eni Kvartopirci, Razgledi, 4. 9. 1996.
  • Klára Garas: Deutsche Meister und Werke des 17. Jahrhunderts. Der Barock in Mitteleuropa, Bulletin du Musée Hongrois des Beaux-Arts (Budimpešta), 86, 1997, 54–57.
  • Federico Zeri, K. Rozman: Evropski slikarji : katalog stalne zbirke, Ljubljana, 1997, 144–149.
  • Uroš Lubej: Prispevki k biografijam na Kranjskem delujočih flamskih in holandskih slikarjev druge polovice XVII. stoletja, Acta historiae artis Slovenica, 2, 1997, 43–49.
  • Ferdinand Šerbelj: 17. in 18. stoletje, Slikarstvo in kiparstvo v Sloveniji od 13. do 20. stoletja : vodnik po stalni zbirki, Ljubljana, 1998, 28.
  • Miklavž Komelj: Pomenska dvojnost Almanachovih Kvartopircev I, Acta historiae artis Slovenica, 4, 1999, 53–58.
  • Michele Tavola: Almanach, Nuovi studi : rivista di arte antica e moderna (Milano), 5, 2000, 109–116.
  • Michele Tavola: La presenza di Almanach in un importante mostra bresciana : alcune considerazioni a margine, Acta historiae artis Slovenica, 6, 2001, 175–185.
  • Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma. 1688–1801 : I. Transkripcija besedila, prevod, spremno gradivo, Ljubljana, 2001, 96–97, 100–101.
  • Michele Tavola: Alcune novità per Almanach, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 38, 2002, 184–199.
  • Ivan Stopar: Celjski strop in njegov mojster, Pogovori o baročni umetnosti 2001, Ljubljana, 2002, 53–60.
  • Ivan Stopar: Celjski strop : razkošje mojstra Almanacha, Celje, 2002.
  • Emilijan Cevc: Celjski strop – mojstrovina še vedno anonimnega slikarja z začetka 17. stoletja, Acta historiae artis Slovenica, 7, 2002, 9–30.
  • Uroš Lubej: Geneza dveh Nypoortovih slik, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 40, 2004, 165.
  • Almanach in slikarstvo druge polovice 17. stoletja na Kranjskem, Ljubljana, 2005.
  • Michele Tavola: Federico Zeri e la fortuna critica di Almanach, Acta historiae artis Slovenica, 11, 2006, 9–17.
  • Tina Košak: Almanach's Card Players in Stylistic and Iconographic Context of Dutch and Flemish 17th Century Painting, Acta historiae artis Slovenica, 11, 2006, 71–95.
  • Ana Lavrič: Das Bild Mariae Himmelfahrt in Nova Štifta bei Ribnica im Lichte von Schönlebens Mariologie und Almanachs Malerei, Acta historiae artis Slovenica, 11, 2006, 97–121.
  • Andrej Hirci: Multispectral Analysis of Paintings from the Second Half of the 17th Century in Carniola, Acta historiae artis Slovenica, 11, 2006, 249–266.
  • Ivo Nemec, Katja Kavkler, Andreja De Gleria: The Paintings Attributed to Almanach and Herman Verelst : Materials and Techniques, Acta historiae artis Slovenica, 11, 2006, 267–282.
  • Tamara Trček Pečak, Miha Pirnat ml., Barbara Gosar Hirci: The Conservation and Restoration of Paintings by Almanach and his Contemporaries, Acta historiae artis Slovenica, 11, 2006, 237–248.
  • Tina Košak: Trije novoodkriti lastniki Almanachovih slik, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 46, 2010, 276–297.
  • Tina Košak: Žanrske upodobitve in tihožitja v plemiških zbirkah na Kranjskem in Štajerskem v 17. in 18. stoletju, Ljubljana, 2011, zlasti 45–48, 60–74, 189–198 (doktorska disertacija).
Košak, Tina: Almanach (?–?). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi128011/#novi-slovenski-biografski-leksikon (21. februar 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 1. zv. A. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Slovenski biografski leksikon

Almanach (Allmenaco), slikar 17. stol., iz Antwerpena. Slikal je ok. 1660 po Kranjskem freske in oljnate slike, zlasti portrete (freske v graščinah Bokalce pri Dobrovi, Iški turen in frančiškansko obednico v Ljubljani, portreta Ivana Daniela Erberga in njegove soproge Marjete r. Dinzel, ki jih je hranil baron Erberg v Dolu). V zagrebški metropolitski knjižnici so med risbami, ki jih je Valvasor nabral, tri Almanachove: Ljubljana, grad Wagensberg in kranjski seljak. — Prim.: Müller-Dithenhof, Freske gradu Bokalce itd., ZUZ 1922, 95. St.

Steska, Viktor: Almanach (?–?). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi128011/#slovenski-biografski-leksikon (21. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine