Novi Slovenski biografski leksikon
Ljudsko šolo je obiskoval v Rožeku pri Št. Jakobu/Rosegg (ok. 1787–88), v Celovcu pa normalko (ok. 1791–94) ter gimnazijo in licej (1794–1801). Na celovškem liceju je 1801 nastopil službo suplenta (pripravnika), 1807 je prav tam postal profesor matematike. 1809–11 je obiskoval predavanja iz kmetijstva in 1820 prevzel stolico za kmetijstvo, od 1825 je poleg predavanj iz matematike in kmetijstva prevzel še predavanja iz naravoslovja. Bil je član koroške Kmetijske družbe od 1811, 1820–45 je bil njen tajnik. Sodeloval je pri ustanovitvi Družinske in delavske hranilnice 1835 v Celovcu. Bil je član Kmetijskih družb na Dunaju, v Gradcu, Ljubljani, Gorici in na Tirolskem. Brezplačno je poučeval mehaniko na obrtniški šoli v Celovcu. Bil je tudi član trgovinske komisije in dejaven v glasbenem društvu, kjer je podpiral šolanje mladih organistov.
Prizadeval si je za napredek kmetijstva, o tem je pisal članke v nemškem jeziku za glasili Kmetijske družbe Blätter für Landwirdschaft und Industrie (1831, 1833, 1837, 1839) in Mittheilungen über Gegenstände der Landwirtschaft und Industrie Kärntens (1844, 1845) ter Carinthio (1825, 1838, 1843), deloval pa je tudi praktično med koroškimi kmeti ter sam preizkušal različne novosti v kmetijstvu. 1812 je začel sistematično opazovati vreme in se v kmečkih opravilih ravnati po njem. Na vremenski postaji, ki jo je vzpostavil v Celovcu in je bila najstarejša vremenska postaja v notranjeavstrijskih deželah, je enaintrideset let trikrat dnevno meril vlažnost zraka, temperaturo, zračni tlak, smer in moč vetra, oblačnost, padavine in koncentracijo ozona v zraku. Ahacel je za meteorološko službo v Celovcu vzgojil naslednika (Johann Prettner).
Za slovenski jezik si je prizadeval kot mecen in izdajatelj. Na oblikovanje Ahaclove slovenske zavesti sta vplivala Jurij Japelj in Urban Jarnik. Po uvedbi slovenščine v celovškem bogoslovju 1822 je tedaj bogoslovcu Antonu Martinu Slomšku, ki je vodil v semenišču tečaj slovenščine, ter ostalim bogoslovcem nakupil slovenske knjige. Na Slomškovo pobudo je pod svojim imenom izdal prvo posvetno slovensko pesmarico z notami Pesmi po Koroškim ino Štajarskim znanih (Celovec 1833, 1838, 1852, 1855, 1997). Za prvo izdajo je napisal nemški in slovenski predgovor ter za drugo izdajo slovenski predgovor. Tako je širil slovenščino najprej v celovškem bogoslovju in med koroškimi Slovenci. Objavljene so bile pesmi Antona Martina Slomška, Mihe Andreaša, Urbana Jarnika, Leopolda Volkmerja, Andreja Ureka, Jakoba Straška, Jurija Vodovnika, Jožefa Lipolda, Valentina Orožna, Felicijana Globočnika, Jožefa Hašnika in Luke Sevška. Nekatere pesmi (En hribček bom kupil, Na svetu lepše rožce ni, kakor je vinska trta, Slovenec Slovenca vabi) so ponarodele. Tretjo izdajo pesniške zbirke so uporabljali tudi v šolah. Kritiki (Matija Čop, France Prešeren, Stanko Vraz, František Ladislav Čelakovský) so pesmarico odklonili zaradi njenih moralističnih namenov; z izdanimi pesmimi je Ahacel namreč želel mladino in bralce odvrniti od ljubezenske poezije in s tem tudi od Krajnske čbelice (uredil Miha Kastelic, sodelovali so France Prešeren, Matija Čop, Andrej Smole). Ahacel je načrtno zbiral slovarsko gradivo med koroškimi Slovenci in obenem načrtno nakupoval slovenske knjige. Zanimal se je za ruski in srbski jezik ter književnost. Pri njem se je sestajal celovški krog slovenskih preroditeljev. Velja za največjega koroškega mecena svoje dobe.
Dela
- Aufmunterung zur Teilnahme an einer in Steiermark, Kärntner und Krain einzuführen beabsichtigen wechselseitigen brandschaden Versicherungsanstalt, Carinthia, 1825, 81–84.
- Albin Freiherr von Herbert : nekrolog, Carinthia, 1838, 63–65.
- Anzeige des Wiederanfangs der teoretisch-praktischen Belehrungen in den chemischen und mechanischen Kenntnissen durch den innerösterr. Gewerbeverein, Carinthia, 1843, 181–183.
- Osebna bibliografija (COBISS).
Viri in literatura
- SBL.
- Enciklopedija Slovenije.
- Slovenska književnost, Ljubljana, 1996.
- Slovenski etnološki leksikon, Ljubljana, 2011.
- Janez Bleiweis: Žalostno oznanilo, Novice, 31. 12. 1845, 211.
- Ignaz Mayer: Mathias Achazel (1779–1845), Carinthia, 1845, 48.
- Thaddäus von Lanner: Nekrolog nach Matthias Achazel, k. k. Professor am Lyceum zu Klagenfurt, Carinthia, 36, 1846, št. 7, 29–31.
- Anton Martin Slomšek: Matija Ahacel, Slovencev imeniten rojak in pisatelj, Drobtinice, 2, 1847, 117.
- Anton Martin Slomšek: Matija Ahacel, nekdanji ces. kralj. učenik sedme više šole v Celovci, Drobtinice, 1847, 117–131; 1862, 76–7 (posneto v: Slovenski gospodar, 1912, št. 23, 27).
- Heinrich Hermann: Lebensbilder aus der Vergangenheit : prof. Matthias Achazel, Carinthia, 48, 1858, št. 47, 185.
- Franc Kosar: Anton Martin Slomšek, knez in vladika Lavantinski …, Maribor, 1863, 21.
- Janez Scheinigg: Matija Ahacelj, Kres, 1884, 464, 512, 561, 615.
- Josip Marn: Matija Ahacel, Jezičnik, 23, 1885, 66.
- Register der geschichtlichen Ausätze der Carinthia 1811–1910 (einschliesslich der »Kärtntnerischen Zeitschrift 1818–1835« und des »Archivs für vaterländische Geschichte und Topographie: 1840–1900), Klagenfurt, 1911, 1.
- France Kidrič: Nekaj o Ahacelnovih »Pesmih«, Časopis za zgodovino in narodopisje, 19, 1924, 39–40.
- Karel Treven: Die Wetterwarte Klagenfurt, Landesmuseum, Carinthia, 1940, 126–131.
- Fran Petrè: Češka kritika Ahacljevih »Pesmi« iz 1833, Slavistična revija, 4, 1951, 130–133.
- Anton Martin Slomšek: Matija Ahacel, Koledar Družbe sv. Mohorja v Celovcu, 1976, 63–72 (priredil p. Bertrand Kotnik).
- Rok Stergar: »Matija Ahacel, nekdanji učenik sedme višje šole v Celovcu, Slovencev imeniten rojak in prijatel«, Slovenska kronika XIX. stoletja 1800–1860, Ljubljana, 2001, 282.
- Peter Vodopivec: O kmetijskih družbah na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem v predmarčni dobi, Prispevki za novejšo zgodovino, 48, 2008, 7–20.
- Avgust Žigon: Komentar k Prešernovim Poezijam, Celovec, 65.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine