Doberšek, Karel (1889–1964)

DOBERŠEK, Karel, šolnik, publicist, zadružni in kulturni delavec (r. 18. 10. 1889, Leše; u. 14. 9. 1964, Prevalje). Oče Ignac Doberšek, rudar, mati Julijana Doberšek, r. Sležič, rudarka.

Osnovno šolo je obiskoval na Prevaljah, v Celovcu pripravnico za učiteljišče (1903–04) in učiteljišče (1904–08). Opravil je tudi neobvezni izpit iz slovenščine za utrakvistične šole. Služboval je na osnovnih šolah Podgorje v Rožu (1908), Ojstrica (1908–10), Žvabek (1910–20), Leše (1920–25), Prevalje (1925–1935). 1935–38 je bil poslanec v Narodni skupščini v Beogradu. 1941 so ga zaprli in nato izgnali v Srbijo. Po vrnitvi iz izgnanstva je poučeval na Lešah (1945–53).

Strokovni izpit je opravil 1910 v Celovcu. Izpopolnjeval se je na kmetijskem tečaju v Litzlhofu (1911), tečaju konserviranja sadja in zelenjave na Grmu (1912) ter kmetijsko-nadaljevalnem tečaju v Mariboru (1929).

Po koroškem plebiscitu 1920 je bil član gospodarskega odseka koroške narodne vlade. Komisija za severno ozemlje ga je postavila za začasnega upravitelja (sekvestra) graščine Suha pri Labotu. 1935 je kandidiral na listi Jugoslovanske nacionalne stranke (vodja Bogoljub Jevtić) v prevaljskem okraju in bil izvoljen v Narodno skupščino. Kot poslanec se je zavzemal za urejanje težav slovenske narodne skupnosti v Avstriji in Italiji. Ponovno je kandidiral 1938, vendar ni bil izvoljen. 1948 ga je Ministrstvo za prosveto imenovalo za pomožnega prosvetnega inštruktorja za okraj Dravograd. Po upokojitvi 1953 se je posvetil kmečkemu zadružništvu v Mežiški dolini in bil predsednik Kmetijske zadruge na Prevaljah. 1963 je prejel naziv pedagoški svetnik.

Pisal je v praški list Union, Učiteljski tovariš, Popotnik in Koroški fužinar, največ o pouku v prvem razredu osnovne šole, o otroških vrtcih, položaju učiteljstva in socialnih vprašanjih. V Žvabeku je 1911 ustanovil prvo slovensko kmetijsko nadaljevalno šolo na Koroškem. Deloval je v društvu Gorotan, kjer je 1913 predaval o vsestranski uporabi in predelavi sadja, v Podjunskem krožku koroškega deželnega učiteljskega društva v Pliberku je 1919 predaval o položaju koroškega učiteljstva. Na zborovanju učiteljskih društev za okraje Marenberg (zdaj Radlje ob Dravi), Mežiška dolina in Slovenj Gradec je 1927 predaval o vplivih socialnih razmer na razvoj podeželskega otroka.

Bil je v odboru zadruge Pedagoški tisk in deloval v Pedagoški centrali. Na tečajih, ki jih je ta organizirala 1933 in 1934, je predaval o organizaciji kmečke mladine in o podeželskem šolstvu. Deloval je v odboru učiteljske organizacije, sekciji za kmetijsko-nadaljevalne šole in vodil to šolo na Prevaljah.

Doberšek je vse življenje posvetil šoli in zadružnemu gibanju, ki je imelo pred drugo svetovno vojno na Slovenskem pomembno vlogo, bil je dejaven v prosvetnih društvih, pisal je tudi dramska besedila.

Na pročelju šole na Lešah so mu 2004 odkrili spominsko ploščo.