Novi Slovenski biografski leksikon

DRAKSLER, Sonja (rojstno ime Sonja Zofija Draksler, ime po poroki Sonja Zofija Draksler Radda), mezzosopranistka/altistka, operna in koncertna pevka (r. 5. 1. 1927, Dol pri Hrastniku; u. 29. 1. 2016, Celovec, Avstrija). Oče Jakob Draksler, jamomerec, direktor rudnika, mati Fani Draksler, r. Kauzer. Mož Heinrich Radda, ortoped.

Del otroštva je preživela v Dolu pri Hrastniku. Po selitvi v Celje je tam obiskovala osnovno šolo in pouk klavirja na Glasbeni matici. Do 1945 je živela v Hrastniku in Celju. Zaradi vojne gimnazije ni dokončala (bila je v izgnanstvu). Po vojni se je preselila v Ljubljano in solopetje študirala pri Juliju Betettu najprej na Srednji glasbeni šoli, nato na Akademiji za glasbo. Svojo pevsko kariero je začela 1947 na Radiu Ljubljana in v sezoni 1948/49 kot pevka solistka v zboru Slovenske filharmonije. Že v času študija je 1951 debitirala v ljubljanski operi in tam pela vse do 1955, ko je bila angažirana v ljudski operi na Dunaju, kjer je pela ves altovski repertoar in razvila dolgoletno uspešno kariero. Gostovala je po Evropi, na Japonskem in v Koreji ter pela na uglednih poletnih festivalih v Salzburgu, kjer je mdr. nastopila v operi Elektra Richarda Straussa. 1960 je skupaj z Antonom Dermoto in dirigentom Heinrichom Hollreiserjem nastopila na festivalu v Bregenzu v Corneliusovi operi Bagdadski brivec, v sezoni 1963/64 je na festivalu v Aix-en-Provence pela vlogo Dryade v Straussovi operi Ariadna na Naksosu in tretjo damo v Mozartovi Čarobni piščali. V obdobju 1968–73 je v skupno petnajstih različnih srednjih in manjših vlogah nastopila tudi na odru dunajske državne opere. 1973 je zaključila umetniško kariero in od tedaj živela v Celovcu.

Njen repertoar je obsegal vse pomembnejše mezzosopranske/altovske vloge. Mdr. je bila Rosalia (Eugen d'Albert: Nižava, 1952), Suzuki (Giacomo Puccini: Madame Butterfly, 1953), Giovanna (Giuseppe Verdi: Rigoletto, 1953), Diana (Christoph Willibald Gluck: Ifigenija na Tavridi, 1953), Magdalena (Giuseppe Verdi: Rigoletto, 1954), Siebel (Charles Gounod: Faust, 1954), Alisa (Gaetano Donizetti: Lucia di Lammermoor, 1954), Hata (Bedřich Smetana: Prodana nevesta, 1955), Azucena (Giuseppe Verdi: Trubadur), Fenena (Giuseppe Verdi: Nabucco, 1955), Bostana (Peter Cornelius: Bagdadski brivec), Carmen v istoimenski operi Georgesa Bizeta, Ježibaba (Antonin Dvořák: Rusalka), Lola (Pietro Mascagni: Cavalleria rusticana), Herodias (Richard Strauss: Saloma), Preziosilla (Giuseppe Verdi: Moč usode), Dryada (Richard Strauss: Ariadna na Naksosu), tretja dama (Wolfgang Amadeus Mozart: Čarobna piščal), Nancy (Friedrich von Flotow: Marta). 1953 je izjemen uspeh dosegla kot Šarlota (Jules Massenet: Werther) pod vodstvom dirigenta Lovra Matačića. Uveljavila se je tudi kot koncertna pevka. Pela je vse velike oratorije, kantate in maše od Matejevega pasijona Johanna Sebastiana Bacha do Mesije Josepha Händla in Misse Solemnis Ludwiga van Beethovna. Sodelovala je tudi v Verdijevem Requiemu in poustvarila številna dela sodobnih skladateljev. Z avstrijskim radijskim orkestrom ÖRF je imela stalne koncertne oddaje. Posnela je več plošč za glasbene založbe Eurodisc, Philips in Cetro, na katerih so ohranjene njene kreacije opernih vlog v Bizetovi Carmen, Verdijevih operah Trubadur in Rigoletto, Offenbachovih Hoffmannovih pripovedkah in samospevi. Bila je mezzosopranistka/altistka s temnim in lepo oblikovanim glasom.

1974 je prejela prestižen naslov komorne pevke na Dunaju.

Dela

Suzuki (Giacomo Puccini: Madame Butterfly, režija Ciril Debevec, SNG Opera in balet Ljubljana, 1953).
Šarlota (Jules Massenet: Werther, režija Edvard Rebolj, SNG Opera in balet Ljubljana, 1953).
Magdalena (Giuseppe Verdi: Rigoletto, režija Hinko Leskovšek, SNG Opera in balet Ljubljana, 1954).
Azucena (Giuseppe Verdi: Trubadur, Volksoper Wien, Avstrija, ?)
Carmen (Georges Bizet: Carmen, Volksoper Wien, Avstrija, ?).

Viri in literatura

Arhiv SBL, osebna mapa.
Slovenski gledališki inštitut (SLOGI), mape Sonja Draksler, Julij Betetto in Zapuščina Primoža Kureta.
Muzička enciklopedija, Zagreb, 1971–1977.
Slovenski gledališki leksikon, Ljubljana, 1972.
Leksikon jugoslavenske muzike, Zagreb, 1984.
Große Sängerlexikon, München, 2003.
Osebnosti, Ljubljana, 2008.
Gledališki list. Opera / SNG Ljubljana, 1951/52–1954/55.
Primož Kuret: Sto slovenskih opernih zvezd, Ljubljana, 2005.
Bohak Adam, Tina: Draksler, Sonja (1927–2016). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1024670/#novi-slovenski-biografski-leksikon (19. junij 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Barbara Šterbenc Svetina Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-2022.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine